32-letni Marcus Reichel na sojenju v Münchnu. Američanom se je
32-letni Marcus Reichel na sojenju v Münchnu. Američanom se je "prodal" za 90.000 evrov in nekaj adrenalina. Foto: Reuters

32-letni Reichel je na sodišču v Münchnu priznal, da je ameriški obveščevalni službi Cii med letoma 2008 in 2014 predal več kot 200 tajnih dokumentov. Dokumenti so vsebovali podatke o več kot 3.000 uslužbencih BND-ja kot tudi podatke o strukturi in operacijah obveščevalne službe. V zameno je dobil približno 90.000 evrov.

Zdolgočasen in brez pohval v službi
Reichel, ki je imel tajno ime Uwe, je na sodišču povedal, da se je za sodelovanje z Američani odločil, ker se je na svojem delovnem mestu dolgočasil, prav tako pa ni dobil pravega priznanja za svoje delo od BND-ja, medtem ko je bilo pri Američanih "cenjen". "Lagal bi, če bi rekel, da mi to ni godilo," je povedal Reichel, ki je Američanom dokumente pošiljal po pošti, elektronski pošti in pozneje prek posebne programske opreme v prenosniku, ki mu ga je dala Cia. Reichel je nato denar prejemal na roko v avstrijskih mestih, kjer se je srečeval z agenti Cie.

Za Reichla "usodna" pošta Rusom
Reichel je julija 2014 svoje "storitve" ponudil tudi Rusom, a je eden izmed njegovih nadrejenih prestregel elektronsko pošto, s katero je želel navezati stik z Rusi. Sledila sta aretacija in sojenje.

Steinmeier ni vedel ničesar o ameriškem prisluškovanju
Že pred tem so se odnosi med Nemčijo in ZDA ohladili, ko je uslužbenec ameriške agencije NSA Edward Snowden razkril, da so Američani prisluškovali tudi predsednici nemške vlade Angeli Merkel. V četrtek je pred preiskovalno komisijo nemškega parlamenta, ki preiskuje razsežnosti ameriškega vohunjenja v Nemčiji v povezavi s terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra 2001, pričal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki je bil med letoma 1999 in 2005 vodja kabineta kanclerja Gerharda Schröderja in politično odgovoren za obveščevalne službe. Zanikal je, da bi kar koli vedel o nezakonitem vohunjenju Američanov. Pred preiskovalno komisijo je branil kanclerjevo odločitev, da Berlin okrepi sodelovanje z ameriško agencijo za nacionalno varnost (NSA) po terorističnih napadih leta 2001, saj je takrat po njegovih besedah vladal "širok konsenz", da je to potrebno.