"Nemški zvezni preiskovalni urad deluje s predpostavko, da so dokumenti pristni," je sporočil nemški notranji minister Thomas de Maiziere. "Dokumenti nam lahko izboljšajo razumevanje struktur teroristične organizacije in pomagajo pri preganjanju posameznikov," je poudaril de Maiziere v odzivu na razkritje, poimenovano IsisLeaks.

Prvi so dokumente prejeli Nemci
Ob tem poznavalci Islamske države (Daeš) poudarjajo, kakšen trud je bil vzpostavljen, da so dokumenti dosegli svetovno javnost. Popisnih pol s 23 vprašanji, ki razkrivajo prava imena in druge ključne osebne podatke islamskih skrajnežev, namreč prvi v roke ni dobil britanski Sky News, temveč nemški mediji, ki so prejete dokumente sočasno predali nemškim obveščevalnim službam.

22 tisoč pol, a samo 1.736 pravih imen
Süddeutsche Zeitung in javni televiziji NDR/WDR so namreč že v ponedeljek objavili prve prispevke o tajnih dokumentih, ki jih je zbrala obveščevalna birokracija samooklicanega kalifata. A Nemci so bili pri objavljanju zadržani in odkritja niso razbobnali po svetu, kot tudi niso izpostavljali posamičnih primerov. V sredo je nato sledila objava na sirskem opozicijskem portalu Zaman Al Wasl, kjer so objavili 1.736 vprašalnikov, ki so jih morali ob vstopu v teroristično paradržavo izpolniti novoprispeli džihadisti. Praviloma naj bi skoraj vsi vstopili na ozemlje IS-ja na sever Sirije iz Turčije.

V četrtek je nato sledila objava Sky Newsa, da so pridobili USB-ključek s kar 22 tisoč vprašalnimi polami, ki razkrivajo osebne podatke salafističnih bojevnikov, pri čemer pa je bilo le v omenjenih 1.736 primerih navedeno oz. identificirano pravo ime. Pravilo v Daešu namreč zapoveduje predstavljanje z vzdevki, prava imena pa se ne izdajajo in ne poznajo.

Popis nabornikov še pred ustanovitvijo kalifata
Po analizi Zaman Al Wasla je dokumente za tajno uporabo zbrala tako imenovana Generalna mejna uprava ob koncu leta 2013 in na začetku 2014, še preden je Abu Bakr Al Bagdadi poleti osvojil sever Iraka in razglasil novi kalifat. Gre za popis novih vojakov, ki so prišli iz tujine oz. ne z ozemelj, kjer se je razširil Isis oz. poznejši kalifat. To pojasnjuje, zakaj je med njimi zelo malo Sircev in Iračanov (skupno le 3 odstotke).

Tri četrtine novincev Arabcev, četrtina Savdijcev
Iz omenjenih 1.736 razkritih džihadistov so pri Zamanu razbrali, da so novi vojaki v Daeš prišli iz 40 različnih držav, pri čemer jih je bilo kar 72 odstotkov iz arabskih držav, večinoma iz Savdske Arabije, Tunizije, Maroka in Egipta. Savdijci so kar četrtina vseh novincev iz omenjenih dokumentov. Med nearabskimi džihadisti je največ nabornikov iz Turčije, nato pa že iz Francije.

Strokovnjaki potrjujejo pristnost imen
Pristnost podatkov in s tem dokumentov so potrdili tudi številni raziskovalci džihadizma, kot sta zgodovinar Pieter van Ostaeyen iz Belgije in novinar Harald Doornbos iz Nizozemske, držav, od koder proporcionalno glede na muslimansko populacijo izhaja največ Daeševih borcev iz Zahodne Evrope. Oba priznana poznavalca Daeša sta prepoznala več imen, pri katerih so se osebni podatki ujemali s prej pridobljenimi informacijami.

Iz Evrope največ Bosancev, Kosovcev in Albancev
Največ pripadnikov samooklicane Islamske države glede na število prebivalstva v Evropi po študiji centra ICSR-ja sicer izhaja iz Bosne in Hercegovine (92 džihadistov na milijon), Kosova (83 džihadistov na milijon) ter Albanije (46 džihadistov na milijon). Torej iz držav z večinsko ali pretežno muslimanskim prebivalstvom. V Sloveniji je policija potrdila le nekaj primerov, pri čemer je šlo za spreobrnjence v islam, ki so se radikalizirali pod vplivom Bilala Bosnića v BiH-u, nekateri so nato odšli v Sirijo, kjer je najmanj en Slovenec tudi umrl.

Daeš pod hudim pritiskom z vseh strani
Ob razkrivanju Daeševih tajnih dokumentov s pravimi imeni tujih borcev se številni analitiki odkrito sprašujejo, ali ni vodstvo kalifata samo izdalo seznamov. Z ozemelj pod nadzorom Daeša prihaja zadnje tedne namreč vse več novic o nezadovoljstvu džihadistov, tako so usmrtili več Nizozemcev, plače so se uradno prepolovile, praviloma pa ob tem še zamujajo. A predvsem je Daeš v izčrpavajoči vojni z vsemi, iz zraka jih tolčejo različne koalicije na čelu ZDA in Rusije, na terenu pa doživljajo poraze na vseh straneh.

Poteza, ki preprečuje beg domov?
Z domnevno izdajo zaupnih dokumentov, ki se tičejo tujih borcev, pa se omenjenim tujcem zapira morebitno neopažena vrnitev v domovino, s čimer so prisiljeni, da se do konca bojujejo za Daeš, ugotavlja na primer kuvajtski novinar Elijah J. Magnier. Sočasno je takšna metoda nadzorovanega razpečevanja tajnih dokumentov, ki pomaga predvsem pri utrditvi lastnih vrst, znana metoda nekdanje iraške obveščevalne organizacije, iz vrst katerih so prišli ključni častniki, ki vodijo varnostno-obveščevalni aparat Daeša.

Dokumenti, še preden so postali "država"
Raziskovalka iz Carnegie Ceter iz Bejruta Dalia Ghanem Yazbeck je za AFP pojasnila nekatere napake in nejasnosti v registracijskih obrazcih in tudi domnevne nepravilnosti. Večino jezikovnih napak je treba pripisati tudi neznanju arabščine pri tujcih oz. nesporazumom pri Sircih in Iračanih s preostalimi arabskimi narečji, ki se v splošnem pogovornem jeziku dejansko močno razlikujejo. Obenem je bil Isis konec leta 2013 še daleč od "države" in je v Siriji še sobival z drugimi uporniškimi skupinami, zaradi tega je bila tudi državna birokracija še v povojih.

Vseeno interni, in ne propagandni seznam
"Daeš je bil še na prvih stopnjah gradnje državnih inštitucij. A ravno zaradi tega je še zanimivejše dejstvo, da so kljub temu zmogli vpoklicati toliko tujih borcev," je poudarila Dalia Ghanem Yazbeck. Marsikoga je sicer zmotila točka 22., kjer naj bi navedli mesto smrti, in ne mučeništva, kot bi pričakovali glede na salafistično ideologijo. Kot razlago v arabskem svetu ponujajo pojasnilo, da gre za interni obveščevalni dokument, kjer ni potrebe po propagandi. Obenem pa tudi Daeš v sporočilih za javnost praviloma zapisujejo "izročamo Alahu v mučeništvo", s čimer Bog presoja, ali je bila žrtev vredna mučeništva.