Ioane Teitiota je oktobra na Novi Zelandiji vložil prošnjo za azil z utemeljitvijo, da so podnebne spremembe uničile njegovo državo, saj je gladina morja vse višja. Sodnik vrhovnega sodišča v Wellingtonu je njegov primer označil kot "neobičajen, a neprepričljiv".

Nevarno bi mu bilo ugoditi?
Njegovi odvetniki so trdili, da ga novozelandske oblasti ne bi smele izgnati, čeprav mu je potekel vizum, saj naraščajoče morje ogroža njegovo domovino. Težave, s katerimi bi se na Kiribatih spoprijemal Teitiota, bi bile po mnenju odvetnikov takšne, da bi mu morali priznati status begunca. S tem bi na Novi Zelandiji lahko ostala tudi njegova družina. Številni pravniki so pred odločitvijo svarili, da bi lahko pozitivno rešena prošnja sprožila poplavo novih.

"Pasivno ga preganja okolje"
Sodnik John Priestley je nato v sodbi priznal, da se Kiribati spopadajo z okoljsko degradacijo, ki jo gre pripisati podnebnim spremembam, a je hkrati poudaril, da se mora begunec v skladu z mednarodno priznano konvencijo Združenih narodov o beguncih v primeru vrnitve v domovino bati pregona, temu merilu pa Teitiota ni zadostil.

"Gospodarsko okolje Kiribatov za prosilca in njegove sodržavljane zagotovo ni tako privlačno kot ekonomsko okolje in priložnosti Avstralije in Nove Zelandije. A njegov položaj ni drugačen od katerega koli drugega državljana Kiribatov," je v razsodbi zapisal sodnik. Pri tem je zavrnil argument Teitiotovih odvetnikov, da prosilca v domovini pasivno preganja okolje, saj so podnebne spremembe grožnja, ki je vlada na Kiribatih ne more nadzirati. "Čeprav so te trditve nove in optimistične, so neprepričljive in morajo pasti," je poudaril sodnik.

Zapisal je še, da so do zdaj že bile vložene podobne prošnje za status begunca pod mednarodno zakonodajo, in to od posameznikov z nižje ležečih držav, kot so Tonga, Fidži in Bangladeš, a do zdaj ni bila nobena uspešna. "Ni stvar vrhovnega sodišča Nove Zelandije, da v tej luči spreminja konvencijo o beguncih," je še zapisal sodnik. "To je prej stvar, če se bodo tako odločile, zakonodaj suverenih držav," je še odločil sodnik.

V državi že od leta 2007
Teitiota je leta 2007 kot gradbeni delavec za tri leta prišel na Novo Zelandijo z delovnim vizumom. Po izteku vizuma je ostal v državi in delal nezakonito. "Na Kiribatih nimamo prihodnosti," je poudaril marca pred novozelandskim sodiščem, ki je pristojno za odločanje o podelitvi azila. Njegovo prošnjo so takrat zavrnili, a moški ni opustil boja. Tudi po zavrnitvi sodišča je dejal, da je pripravljen boj prenesti tudi pred Svet ZN-a za človekove pravice s sedežem v Ženevi.

Poleg Kiribatov, ki ležijo le dva metra nad morjem, so zaradi dvigovanja morske gladine ogrožene tudi države Tuvalu, Maldivi in območje Tokelau.