Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 27 glasov Ocenite to novico!
Kamerun
Na protestih so udeleženci nosili zastave Ambazonije. Foto: Reuters
Kamerun
Kamerunska vlada je nad protestnike poslala varnostne sile. Foto: Reuters
Kamerun
Posnetki nasilnega obračunavanja so hitro zaokrožili po svetovnem spletu. Foto: Reuters
Kamerun
Številni protestniki so bili aretirani. Foto: Reuters
Paul Biya
Predsednik Biya se je oglasil le prek družbenih omrežij. Foto: Reuters
Kamerun
Zahteve po neodvisnosti so med pripadniki anglofonske manjšine vse glasnejše. Foto: Reuters
Kamerun
V drugih delih Kameruna so potekali shodi proti delitvam na angleško in francosko govoreče prebivalce. Foto: Reuters
Kamerun
Kamerun je neodvisnost razglasil 1. januarja 1960, do združitve z britanskim Kamerunom pa je prišlo 1. oktobra 1961. Foto: Reuters

Dodaj v

Neodvisna Ambazonija postaja vse večja želja zapostavljene manjšine

Gospodarske in politične razlike povzročile krizo v Kamerunu
11. oktober 2017 ob 06:29
Yaounde - MMC RTV SLO, Reuters

Stopnjevanje represije v zadnjem letu je angleško govoreče dele Kameruna samo še podžgalo v želji po neodvisnosti od frankofonske večine.

Jugozahod Kameruna že leto dni pretresajo protesti, ki imajo korenine v dolgoletni marginalizaciji anglofonske manjšine v večinsko francosko govoreči srednjeafriški državi.

Val protestov se je začel lani jeseni, ko so učitelji in odvetniki na zahodu začeli stavkati proti uvedbi francoščine kot edinega uradnega jezika v šolah in na sodiščih, čeprav sta tako francoščina kot angleščina uradna jezika. Skupaj s protesti so se znova začele pojavljati zahteve po večji avtonomiji.

Vlada se je odzvala silovito in na ulice poslala vojsko, aretirala aktiviste in začela omejevati dostop do medmrežja. Zapora medmrežja je trajala kar tri mesece. Ob stopnjevanju pritiska oblasti so zahteve po reformi ureditve države preglasili pozivi k neodvisnosti za pet milijonov angleško govorečih prebivalcev.

V tem času so postajali zmerni protestniki vse bolj odrinjeni na robu, zato se mnogi zagovorniki mirne rešitve v obliki dveh entitet, anglofonske in frankofonske, združenih v eni federaciji, bojijo še hujših nemirov in izbruha nasilja. "Lani separatistom ne bi uspelo spraviti ljudi na ulice. A ljudje so videli, kako so jim aretirali in ubili sorodnike, zato so si premislili," je za Reuters dejal anglofonski aktivist Tapang Ivo Tanku, ki živi v ZDA. "Zdaj sem v manjšini," je še dodal Tanku, ki se zavzema za dogovor o federaciji pod enim predsednikom.

Da se razmere približujejo vrelišču, je bilo videti na začetku oktobra, ko so zaznamovali 56 let združitve s francoskim Kamerunom. Na protestih v anglofonskih delih se je zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali svojo državo. Po podatkih organizacije Amnesty International je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih več kot 20 ljudi, a mnogi pravijo, da jih je umrlo še veliko več.

"Kot v vojnem filmu"
Aktivisti in organizacije za človekove pravice so poročali, da so oblasti nad protestnike poslale vojaške helikopterje, ki so streljali na množico ljudi. "Streljali so kot v vojnem filmu," je za Reuters dejal 31-letni novinar Etienne Ndage iz mesta Ndu. Podobne zgodbe so povedali tudi drugi očividci.

Vojska je te govorice označila kot popolnoma lažnive in pojasnila, da so helikopterje uporabili le za nadzor iz zraka. Vlada je sporočila, da je v tem času umrlo deset ljudi in pet od teh v požaru v zaporu, ki ni bil povezan s protesti.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je oblasti v Kamerunu pozval k preiskavi smrti med protestniki. Izrazil je pričakovanje, da bodo politični voditelji na obeh straneh pozvali svoje privržence, naj se vzdržijo nasilja, in obsodili vsa dejanja, ki spodkopavajo mir, stabilnost in enotnost države. Predstavnike angleško govoreče skupnosti je pozval k iskanju rešitev v okviru kamerunske ustave.

Predsednik Paul Biya je obsodil nasilje in pozval k dialogu. "Nič se ne more doseči z verbalnimi izgredi, nasiljem na ulicah in upiranjem avtoriteti. Trajne rešitve lahko najdemo le z mirnim dialogom," je zapisal na družbenih omrežjih, a žrtev ni omenil niti z besedo.

Prekletstvo kolonialnih meja
Prebivalci pokrajin Jugozahod in Severovzhod se že od nastanka neodvisnega Kameruna počutijo politično in gospodarsko odmaknjeni od osrednjega dela države, kjer leži tudi prestolnica Yaounde.

Po porazu Nemčije v prvi svetovni vojni sta si ozemlje nemškega Kameruna razdelili Francija in Velika Britanija. Pod francosko kolonialno oblast je prešel večji del ozemlja v osrednjem in vzhodnem delu, Britanci pa so si prisvojili med seboj geografsko ločena dela ob meji z Nigerijo do Čadskega jezera.

"Problem razkosanja Afrike med evropskimi silami je bil, da so razdelili družine, sorodnike in skupnosti, ki so ponekod dobro shajale med seboj, spet drugje pa so združili sovražne ali rivalske skupnosti na enem ozemlju," je vprašanje kolonialnih meja Afrike za Deutsche Welle pojasnil profesor zgodovine na univerzi v Hamburgu Jurgen Zimmer.

Tako na primer ljudstvo Sawa v kraju Buea govori angleško, medtem ko njihovi rojaki v eno uro oddaljenem največjem kamerunskem mestu Douala govorijo francosko.

Na začetku leta 1960 je francoski del Kameruna postal druga francoska podsaharska kolonija, ki je razglasila neodvisnost, britanska ozemlja pa so bila postavljena pred izbiro priključitve sosednji Nigeriji ali novoustanovljeni republiki Kamerun. Tretje možnosti - samostojnosti - niso imeli zaradi nasprotovanja Londona, ki ni bil naklonjen oblikovanju majhnih držav.

Na referendumu leta 1961 se je severni muslimanski del odločil za pripojitev k Nigeriji, ki je tega leta razglasila neodvisnost od Britancev, pretežno krščanski južni britanski Kamerun pa je z obljubo o federativni ureditvi glasoval za združitev s frankofonskim delom. Pod eno streho sta se tako znašla anglosaksonski in francoski pravni, politični in šolski sistem. Poleg tega so bili nekdanji britanski deli gospodarsko slabše razviti od francoskih.

Ko je leta 1984 predsednik Biya državo iz Združene republike Kamerun samovoljno preimenoval v Republiko Kamerun in z zastave izbrisal drugo zvezdo, ki je predstavljala nekdanje britansko ozemlje, se je med angleško govorečim prebivalstvom organizirala skupina pod vodstvom Fona Gorjija Dinke in razglasila republiko Ambazonijo.

Potni listi, denarna enota in himna
Razlike in zamere so ostale do danes, ko se angleško govoreča manjšina še vedno počuti politično in gospodarsko zapostavljena od francosko govoreče večine.

Med dvema anglofonskima pokrajinama in drugimi šestimi frankofonskimi so po poročanju portala Qartz gospodarske razlike še posebej vidne pri javnih naložbah na ključnih področjih, kot je infrastruktura. Tudi politično so pripadniki angleško govoreče skupnosti slabo zastopani, in čeprav je Philemon Yang predsednik vlade, je to šele četrti najvišji položaj v državi po predsedniku države, predsedniku senata in predsedniku narodne skupščine.

Aretacije vodilnih aktivistov angleško govoreče skupnosti januarja in februarja letos so več separatističnih skupin, od katerih številne vodijo Kamerunci v diaspori, privedle do sodelovanja in nastala je združena fronta Ambazonije.

Njeni pripadniki so se skupaj z drugimi zagovorniki neodvisnosti hitro lotili dela z organiziranjem skupnih protestov in pridobivanjem podpore na terenu. Natisnili so celo nekaj tisoč potnih listov Ambazonije, oblikovali denarno enoto in napisali himno.

"Prizadevamo si za novo državo in pripravljeni smo," je za Reuters dejal Julius Ayuk Tabe, ki iz sosednje Nigerije predseduje vladnemu svetu Ambazonije, gonilni sili gibanja za neodvisnost.

Referenduma ne potrebujejo
Za odvetnika Henryja Baaboha referendum, kot so ga imeli Katalonci in iraški Kurdi, sploh ni potreben. Kot je dejal za Deutsche Welle, Ambazonija namreč sploh ne potrebuje boja za neodvisnost, saj ga je že dobila leta 1961, ko so se angleško govoreči deli osamosvojili od britanske kolonialne nadvlade, a se takoj združili s frankofonsko večino.

Kljub številnim pozivom k dialogu 83-letni Biya, ki je na oblasti od leta 1982 in je med afriškimi voditelji z najdaljšim stažem, ne kaže pripravljenosti na kakršne koli kompromise, še posebej ne pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto, ko naj bi se znova potegoval za predsedniški položaj.

A nasilno obračunavanje s protestniki, nad katere je poslal vojsko in policijo, se mu utegne maščevati, saj lahko razmere uidejo izpod nadzora in resno ogrozijo stabilnost šeste največje podsaharske izvoznice nafte.

Kot je dejal mirovni aktivist Achaleke Christian Leke, ki je bil leta 2006 razglašen za mlado osebnost leta britanske skupnosti narodov, posledice streljanja vodijo ljudi v radikalizacijo. "Vlada mora vedeti, da vsaka žrtev varnostnih sil med državljanskim uporom radikalizira najmanj 500 ljudi."

Himna Ambazonije

Gregor Valenčič
Prijavi napako
Komentarji
webman
# 11.10.2017 ob 06:52
Tudi Nambija si zasluži neodvisnost.
Tao3
# 11.10.2017 ob 07:57
Neodvisna Ambazonija postaja vse večja želja zapostavljene manjšine

Trump bo Twitnil da še vedno podpira Nambijo in da je za samostojnost Ambrozije! ;)
Trubadur
# 11.10.2017 ob 07:53
A ljudje so videli, kako so jim aretirali in ubili sorodnike, zato so si premislili," je za Reuters dejal anglofonski aktivist Tapang Ivo Tanku, ki živi v ZDA.

Kaj to en tipson govori o ljudeh v Afriki, sam pa živi v Zda.... saj sploh ne ve, kaj se v resnici dogaja.
severnik
# 11.10.2017 ob 07:26
A ni to v nasprotju z multikulti?
jbzt
# 11.10.2017 ob 08:53
Hočem neodvisno Gorenjsko !
smallbudget
# 11.10.2017 ob 10:04
A ni to v nasprotju z multikulti?

Multikulti združevanja promovirajo multinacionalke, da lahko v vsaka usta vtaknejo kokakolo in hamburger, ne glede na raso, vero, narodnost ... Ostalo je le utopično razmišljanje zavedenih kvaziliberalcev.
ST11
# 11.10.2017 ob 06:57
Prav kmalu se bosta obe strani zdruzili v eni ideji ... in se skupaj odpravili proti Evropskim mejam. Samo opazujte.
cairns
# 11.10.2017 ob 10:48
To pa je res ''pomembna'' novica.

Novic, ki resnično pomembne in lahko vplivajo na vse nas pa na MMMMC ni mogoče prebrati. Npr. ena od včeraj iz Avstralije. Pomembna je v toliko ker zelo pojasni namere muslimanov po vsem svetu:

Australia:
Sulayman Khalid and Mohamed Almaouie
“It’s either you will become a Muslim or you will die by the sword”
AM
# 11.10.2017 ob 09:28
Pohvala za zemljevid. Tako se vsaj vidi, kje se to dogaja.
el CARTEL
# 11.10.2017 ob 07:56
Skippy @ kako selektivno podpiraš secesije nekje, drugod pa ne.

seveda, ko jih lahko upravičiš s svojo neoliberalno ideologijo.
pkorosec
# 11.10.2017 ob 13:26
@aparat-cik
naj se naučijo francoščine. angleži kamorkoli pridejo bi radi samo diktirali po njihovo (čeprav so manjšina), če ni pa takoj začnejo kraval. naj vlada pošljre disciplinske enote :)

Takoj sem se spomnil na to, kako zelo podobne propagandne plakate so imeli nacisti in komunisti. Ni naklucje..
pkorosec
# 11.10.2017 ob 13:22
Kar noce skupaj bit, je nesmiselno skupaj drzat.
K_ris
# 11.10.2017 ob 08:57
@Skippy

Delovni angleško govoreči narodi niso nikoli mogli shajati z lenimi francosko govorečimi.

Bolj verjetno obratno ...

Poleg tega so bili nekdanji britanski deli gospodarsko slabše razviti od francoskih.
kristt
# 11.10.2017 ob 08:06
Vsak narod, ki si želi samostojnosti naj le to dobi....Prekmurje republika!!!
xes
# 11.10.2017 ob 11:05
sandi79: te države so bolj meje med kolonijami kot pa meje med narodi in znotraj njih živi en kup ljudstev/plemen, ki imajo vsaka svoj jezik/kulturo... jezik kolonizatorja, ki so se ga morali naučiti vsi je bil pač logična izbira za uradni jezik po padcu kolonializma.
anbanpetp
# 11.10.2017 ob 07:22
lepo pojasnjeno
sandi79
# 11.10.2017 ob 10:49
Mene glede Afrike (ne le Kameruna) čudijo naslednje stvari:

- Meje iz kolonialnih časov - čudi me, da jih domače prebivalstvo s plebisciti in dogovori ni šlo spreminjati, če jim niso všeč.

- domačini govorijo angleško in francosko (v Kamerunu, drugje v Afriki ni dosti drugače), čeprav so bili pod Anglijo in Francijo vsega skupaj 42 let (od 1918 do 1960). Na svoje materne jezike so očitno v tem kratkem času uspeli pozabiti ali pa nimajo nobenega nacionalnega ponosa... To je tako kot če bi mi (pa tudi Čehi npr.) govorili nemško (pa smo bili pod nemško govorečimi državami mnogo dlje kot afriški narodi pod vsemi kolonizatorji skupaj).

-
el-ninđa
# 11.10.2017 ob 10:42
tako ... še malo pa se štajerska odcepi ... jupi
konkec
# 11.10.2017 ob 17:13
V Sloveniji bi itak želela vsaka občina svojo državo!
KovacevaKobila
# 11.10.2017 ob 10:14
Prav kmalu se bosta obe strani zdruzili v eni ideji ... in se skupaj odpravili proti Evropskim mejam. Samo opazujte.

Heh, ravno obratno. Zahodnjaki se utegnejo kmalu združiti v veliko koalicijo in se odpraviti proti Kamerunu, saj lahko, kot piše v članku, 'razmere uidejo izpod nadzora in resno ogrozijo stabilnost šeste največje podsaharske izvoznice nafte'.

Samo opazujte.
GORILA
# 11.10.2017 ob 09:14
nisem rekel, da podpiram secesijo. Edino kar sem rekel (in to lahko vsak prebere) je, da tako različni delovni karakterji težko skupaj shajajo.

...a zato, se pa hočejo Canadčani odcepiti od Quebeck-a!

A imaš kakšno razlago, zakaj ta tvoja trditev niti približno ne velja za Gvajane?
Yeru
# 12.10.2017 ob 15:32
Mircek 007 , Namibija je OK, ampak Nabija ta je problematična :) Vprašaj Donalda ;)
miket
# 11.10.2017 ob 12:09
Identična zgodba, kot na začetku državljanske vojne v Ukrajini. Tako je tudi v tem primeru jasno, kako se bo končalo oz. nadaljevalo.
aktivist
# 11.10.2017 ob 10:41
Zivela ambazonija!
Chopin
# 11.10.2017 ob 09:35
Zanimivo bo spremljati kako se bo v prihodnosti odvijal ta konflikt. Manjkajo pa klucni podatk, ce sploh obstajajo seveda. Torej koliksen delez prebivalcev Ambazonije je za odcepitev od Kameruna. Sem skepticen zaradi porocanja o Katoliniji, ko se je vseskozi pisali o zelji Kataloncev za samostojnost, sele zadnje dni se je porocanje na tem portalu malo uravnotezilo, ko so spozali, da ni povsem jasno kaj si prebivalci dejansko zelijo.
Miham
# 11.10.2017 ob 08:28
zanimivo zastavo imajo sestavljeno iz EU in ameriske
zgleda je rezultat spet: "gremo vsi v Evropo"

....
mircek007
# 11.10.2017 ob 18:13
Tudi Nambija si zasluži neodvisnost.
........
Namibija je puščavska država,vendar ima rudnike diamantov.Ko bo tega zmanjkalo,zahodnim krvosesom ne bo več zanimiva..
Joker
# 11.10.2017 ob 08:38
Identična zgodba kot v Kataloniji.
Olorin
# 11.10.2017 ob 07:00
Podpiram neodvisnost ambazonskih Indijancev.
Zadeti Derviš
# 11.10.2017 ob 10:53
Tako na primer ljudstvo Sawa v kraju Buea govori angleško, medtem ko njihovi rojaki v eno uro oddaljenem največjem kamerunskem mestu Douala govorijo francosko.

Oslarija. Tudi v Ljubljani številčne skupnosti govorijo srbohvrvaško in druge slovensko, pa zato nimamo nobenih zdrah.
ST11
# 11.10.2017 ob 06:59
evropskim*
Skippy
# 11.10.2017 ob 08:16
@el CARTEL
nisem rekel, da podpiram secesijo. Edino kar sem rekel (in to lahko vsak prebere) je, da tako različni delovni karakterji težko skupaj shajajo.
Skippy
# 11.10.2017 ob 07:29
Delovni angleško govoreči narodi niso nikoli mogli shajati z lenimi francosko govorečimi.
aparat-čik
# 11.10.2017 ob 09:47
naj se naučijo francoščine. angleži kamorkoli pridejo bi radi samo diktirali po njihovo (čeprav so manjšina), če ni pa takoj začnejo kraval. naj vlada pošljre disciplinske enote :)
Kazalo