Na torkovih volitvah bo tesen boj med premierjem Benjaminom Netanjahujem (desno) in levičarjem Izakom Hercogom (levo). Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Na torkovih volitvah bo tesen boj med premierjem Benjaminom Netanjahujem (desno) in levičarjem Izakom Hercogom (levo). Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Netanjahu spore s Palestinci podpihuje z vztrajnim širjenjem judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, kar je vidno v ozadju fotografije. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

V ospredju bo boj med zdajšnjim izraelskim premierjem Netanjahujem in njegovim desnim Likudom ter Izakom Hercogom in njegovo levo Sionistično unijo. Zadnje javnomnenjske raziskave dajejo prednost drugemu, a bo vladno koalicijo najverjetneje spet sestavljal Netanjahu.

Sionistična unija, ki jo je decembra lani vzpostavila koalicija med Hercogovimi laburisti in stranko HaTnua, ki jo vodi nekdanja zunanja ministrica Cipi Livni, naj bi v 120-članskem knesetu dobila 25 ali 26 sedežev, Netanjahujev Likud pa štiri mesta manj. Na tretje mesto naj bi se glede na petkove javnomnenjske raziskave uvrstila nova Združena lista, koalicija glavnih arabskih strank v Izraelu, ki naj bi prejela 13 sedežev. Skupno bi se sicer v kneset lahko uvrstilo tudi deset strank, od arabskih do ultraortodoksno judovskih.

Vladala bi vsak pol mandata
Netanjahuju se očitno ne bo obrestovalo tveganje, ko se je decembra lani skoraj dve leti pred potekom mandata odločil za predčasne volitve. Kot je tudi v drugih državah s proporcionalnim volilnim sistemom v navadi, bo tudi v Izraelu najverjetneje najprej možnost za sestavo nove vlade pripadla voditelju zmagovalne stranke. In to bo, kot kaže, Hercog, ki se je z Livnijevo dogovoril, da bosta, če bo Sionistična unija zmagala, vladala vsak pol mandata. Hercog bi bil na vrsti prvi dve leti.

54-letni pravnik je Laburistično stranko (nekdaj glavno izraelsko politično silo, ki je državo vodila tri desetletja po ustanovitvi) prevzel pred 15 meseci. Čeprav mu očitajo pomanjkanje karizme, ga opisujejo kot popolno nasprotje bombastičnemu Netanjahuju. In kot je prepričan sam, "je zdaj prišel njegov čas". Torkove volitve, na katerih bo lahko sodelovalo 5,8 milijona volilnih upravičencev, bodo po njegovem mnenju "izbira med upom in obupom". "Izraelska javnost je naveličana Netanjahuja in jaz sem edini, ki ga lahko zamenjam," je prepričan.

Kdo je Izak Hercog?
Hercog izhaja iz ene najuglednejših družin, ki jo včasih imenujejo tudi izraelski Kennedyji. Njegov ded je bil prvi glavni rabin Aškenazov. Njegov oče Haim Hercog je po ugledni diplomatski karieri leta 1983 postal šesti predsednik Izraela. Njegov stric Aba Eban je bil prav tako spoštovan izraelski državnik in zunanji minister med šestdnevno vojno leta 1967. Tudi sam Hercog ima politične izkušnje iz sodelovanja v vladi pod vodstvom laburista Ehuda Baraka.

Moč desnice v knesetu
Toda zmaga na volitvah bi se lahko izkazala za pirovo, saj ankete kažejo, da bo večino sedežev v knesetu dobila desnica. S tem pa se krepijo možnosti Netanjahuja, saj je malo verjetno, da bi Hercogu uspelo sestaviti vladno koalicijo. Obstaja sicer tudi možnost velike koalicije, na kar namiguje vodja Združene liste Ajmen Ode, ki se mu obeta tretje mesto na volitvah. To bi potem po njegovih besedah pomenilo, da bi opozicijo v Izraelu prvič vodil Arabec.

A ta možnost je glede na potek predvolilne kampanje bolj ali manj zgolj teoretična. Razdeljenost na "leve in desne" je velika. Netanjahujev slogan se je glasil 'Ali jaz ali oni', slogan njegovih nasprotnikov pa 'Kdor koli, samo Bibi ne'.

Netanjahu razmere zaostruje ...
V ospredju Netanjahujeve kampanje so bila predvsem varnostna vprašanja, zlasti nastajajoči dogovor med Iranom in šesterico velesil glede iranskega jedrskega programa. Netanjahu je prepričan, da je ta sporazum slab in da Iranu ne bo preprečil, da razvije atomsko bombo. To je kljub negodovanju Bele hiše prišel razložit celo v ameriški kongres, kar je bilo sicer del tako ameriških notranjepolitičnih razprtij kot tudi izraelske predvolilne kampanje.

Spor z ameriškim predsednikom Barackom Obamo je poglabljal tudi z vztrajnim ignoriranjem mirovnega procesa s Palestinci, ki je praktično popolnoma zamrl. Poleg tega pa Netanjahu spore še podpihuje z vztrajnim širjenjem judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Čeprav deklarativno podpira vzpostavitev palestinske države, pa po mnenju opazovalcev dela vse, da bi jo praktično onemogočil. Rezultat tovrstne nekonstruktivne politike do Palestincev je bilo tudi lansko 50-dnevno bombardiranje Gaze, na drugi strani pa povečano število napadov Palestincev na Izraelce.

Nove gradnje
Med drugim je Netanjahu v ponedeljek volivcem obljubil, da bo ob morebitni novi izvolitvi v Vzhodnem Jeruzalemu zgradil tisoč novih domov za naseljence in se tako ne bo uklonil Palestincem. Ob tem je dodal, da jim ne bo nikoli dovolil, da imajo svojo prestolnico na vzhodnem delu Jeruzalema. "Tega ne bom dovolil. S prijatelji v Likudu bomo ohranili enotnost jeruzalema," je dejal po poročanju palestinske tiskovne agencije Maan.

... Hercog bi se vrnil k miru
Hercog obljublja, da bo tovrstno politiko obrnil za 180 stopinj nazaj proti miru. Napovedal je pogovore s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom v desetih dneh po izvolitvi. Za časnik Haaretz je dejal celo, da je pripravljen "umakniti" judovske naselbine, če bi bilo to potrebno. Vprašanje sicer je, ali so na kaj takega pripravljeni tudi izraelski volivci.

Netanjahu »grozi« Palestincem
Netanjahu »grozi« Palestincem