Nikolić je bil v prvem letu svojega predsedniškega mandata že večkrat kritiziran zaradi izjav o dogodkih med vojno v nekdanji Jugoslaviji. Foto: EPA
Nikolić je bil v prvem letu svojega predsedniškega mandata že večkrat kritiziran zaradi izjav o dogodkih med vojno v nekdanji Jugoslaviji. Foto: EPA
Srebrenica
Za pokol v Srebrenici se na haaškem sodišču zagovarjata nekdanji politični in vojaški vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić in Ratko Mladić. Foto: EPA

"Klečim in prosim odpuščanje za Srbijo zaradi zločina, ki je bil storjen v Srebrenici. Opravičujem se za zločine, ki jih je v imenu naše države in našega naroda storil kateri koli posameznik iz našega naroda," je dejal Nikolić v izseku pogovora za bošnjaško televizijo BHT, ki je bil objavljen na portalu YouTube. Celoten pogovor naj bi bil javno objavljen šele 7. maja.

Nikolić je napovedal, da bo tudi sam odšel v Srebrenico, kjer se bo osebno poklonil žrtvam pokola več kot 8.000 bošnjaških mož in fantov, ki so jih julija leta 1995 pobili pripadniki vojske Republike srbske. V pogovoru pokola ni imenoval genocid, saj je po njegovih besedah to treba dokazati. Sam je sicer prepričan, da ima vse, kar se je dogajalo v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije, značilnosti genocida.

Na izjave srbskega predsednika se je že odzvala predsednica združenja Matere Srebrenice Munira Subašić, ki je dejala, da njegove besede niso iskrene. "Ne potrebujemo tega, da nekdo kleči in prosi odpuščanja. Želimo slišati srbskega predsednika in Srbijo, da izreče besedo genocid," je dejala.

Nikolić je po njegovem predhodniku Borisu Tadiću drugi srbski predsednik, ki se je opravičil za srbske zločine nad Bošnjaki med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995. Tadić je to storil ob začetku svojega prvega predsedniškega mandata leta 2004.

V pogovoru je Nikolić po navedbah sarajevskega portala klix.ba še dejal, da so zanj Srbi iz Republike srbske zanj Bosanci, čeprav nekateri od njih ne želijo, da se jih tako kliče.

Sporne izjave v zadnjem letu dni
Prejšnji torek se je Nikolić v Beogradu sešel s članoma predsedstva BiH-a Nebojšo Radmanovićem in Bakirjem Izetbegovićem. Vsi so sklenili, da med njimi ni nesoglasij, in se strinjali, da bi bili lahko obe državi v prihodnje tesneje povezani. Zavzeli so se, da se tragični dogodki s konca 20. stoletja
ne bi nikoli več ponovili.

"Srbija želi kot garant daytonskega sporazuma Bosni in Hercegovini najboljši mogoč gospodarski in vsak drug razvoj, stabilnost in varnost. Srbija želi pomagati BiH-u na tej poti. Srbija bo vedno tu, če bo treba pomagati. Vendar pa si želimo, da obe entiteti v BiH-u sami rešujeta svoje težave in da sodelujeta," je dejal Nikolić po srečanju z Radmanovićem in Izetbegovićem.

V Beograd sicer ni bilo hrvaškega člana predsedstva BiH-a Željka Komšića, ki je srečanje zavrnil zaradi Nikolićevih izjav pred Generalno skupščino Združenih narodov lani jeseni, ker naj bi se vmešaval v notranje zadeve BiH-a.

Nikolić je lani že takoj ob začetku svojega mandata sosede razburil s svojimi izjavami in pogledi na dogodke med vojno v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja. Najprej je dejal, naj se Hrvati ne vračajo v Vukovar, saj je bilo to "srbsko mesto", teden dni pozneje pa je prilil še olja na ogenj z izjavo, da v Srebrenici ni bilo genocida, ampak je šlo za zločine posameznih pripadnikov srbskega naroda.

Genocid je v konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 opredeljen kot namerno in sistematično uničenje dela ali celote neke narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine.