Organizacija ima sedež v Haagu. Foto: Reuters
Organizacija ima sedež v Haagu. Foto: Reuters
Kot glavno kandidatko za Nobelovo nagrado za mir so omenjali Malalo. Foto: EPA
Ena spornejših odločitev Nobelovega odbora je bila nagrada Baracku Obami v prvem letu predsednikovanja. Foto: Reuters

OPCW, ki ga podpirajo Združeni narodi, je začel uničevati ogromne zaloge sirskega kemičnega orožja, potem ko je bilo v napadu z živčnim plinom sarinom v predmestju Damska avgusta letos ubitih več kot 1.400 ljudi.
Nagrado si je OPCW prislužil s svojimi obsežnimi prizadevanji za odpravo kemičnega orožja, je odbor izpostavil v obrazložitvi nagrajenca in spomnil, da je bila prav razorožitev eden od osnovnih ciljev Alfreda Nobela.

Zato je odbor doslej v preteklih desetletjih z izbiro nagrajencev že večkrat poudaril potrebo po odpravi jedrskega orožja, z letošnjo nagrado pa želi prispevati še k odpravi kemičnega.
"Zadnji dogodki v Siriji, kjer je bilo kemično orožje znova uporabljeno, so poudarili potrebo, da se prizadevanja za odpravo kemičnega orožja še okrepijo. Nekatere države še vedno niso članice OPCW. Nekatere države niso upoštevale roka za uničenje svojega kemičnega orožja, ki se je iztekel aprila 2012. To še posebej velja za ZDA in Rusijo," še piše v obrazložitvi.
OPCW zaposluje okoli 500 ljudi in ima letni proračun nekaj manj kot 100 milijonov dolarjev.

Govorilo se je o Malali

Nagrada za mir pritegne največ pozornosti in je vsako leto predmet burnih špekulacij.
Med letošnjimi izrazitimi favoriti je bila 16-letna pakistanska borka za pravice deklic do izobraževanja Malala Jusufzaj. Malala je že v četrtek za svoja prizadevanja prejela nagrado saharov za svobodo misli. Malala sama je nedavno dejala, da še ni storila dovolj, da bi si zaslužila nagrado. Malalo so pakistanski talibani lani ustrelili v glavo, ker se je zavzemala za izobraževanje deklic, a je preživela in zdaj svojo kampanjo nadaljuje na svetovni ravni.
A na koncu so ugibanja samo to - ugibanja, saj seznam nominirancev ostane tajen 50 let. Za zdaj je znano le, da je bilo letos nominiranih 259 posameznikov in organizacij.
Slovenski adut Pedro Opeka
Med favoriti je bil tudi ginekolog Denis Mukwege iz Demokratične republike Kongo, ki je vzpostavil bolnišnico in fundacijo, da bi pomagal več deset tisočim ženskam, ki so jih posilili domači in tuji vojaki.
Odbor za podelitev Nobelovih nagrad je imel možnost nagraditi tudi ruske aktiviste, ki po mnenju nevladnih organizacij doživljajo najtežje čase od padca Sovjetske zveze. Med kandidati je bil celo ruski predsednik Vladimir Putin, pa ameriška žvižgača Edward Snowden in Bradley Manning.
Med nominirani naj bi bil tudi slovenski misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka, čigar nominacijo so podprli tudi slovenska vlada in številni drugi.

Nobelova nagrada za mir je sestavljena iz zlate medalje, diplome in denarne nagrade 925.000 evrov, ki se razdeli, če je nagrajencev več.
V zadnjih letih je bilo kar nekaj spornih odločitev pri podeljevanju nagrade - tako je največ prahu dvignila nagrada Baracku Obami leta 2009, nagrada liberijski predsednici Ellen Johnson Sirleaf (ta je med drugim podpirala vojnega zločinca Charlesa Taylorja, zdaj pa ne nasprotuje liberijski protigejevski politiki) in nagrada Evropski uniji lani.