Odločitev o ločitvi Cerkve od države je za marsikaterega Norvežana presenetljiva. Foto: EPA
Odločitev o ločitvi Cerkve od države je za marsikaterega Norvežana presenetljiva. Foto: EPA

Parlamentarna komisija je predstavila poročilo, v katerem soglasno priporočajo uvedbo ustavnega amandmaja, s katerim bi prekinili tisočletno tradicijo Cerkve na Norveškem in oslabili povezanost državnih in cerkvenih oblasti. Vseh 169 članov sedmih strank v parlamentu, med njimi tudi 10 predstavnikov Krščanske demokratske stranke in 30 predstavnikov Konservativne stranke, je podprlo predlog vlade.

Vlada tako ne bo več imenovala cerkvenega ministra, niti ne bo odgovorna za imenovanje nadškofov in škofov. Odslej bodo vse veroizpovedi in nazore obravnavali kot enakovredne in se tako oddaljili od svoje krščanske preteklosti, je poročala norveška televizija TV2.

Zgodovinska odločitev
"Država se ne bo več vključevala v verske dejavnosti, razen da bo podpirala vse verske skupnosti v državi," piše v poročilu. Ker je bil do zdaj norveški kralj hkrati vrhovni poglavar državne cerkve, ta odločitev predstavlja veliko spremembo. Predstavnik odbora za cerkev, izobraževanje in raziskave Svein Harberg je dejal, da je "odločitev zgodovinska tako za norveško Cerkev kot za politike v parlamentu".

Amandma in njegovo implementacijo v ustavo naj bi parlament sprejel v ponedeljek.

Norveška cerkev je bila ustanovljena po letu 1536 in se uradno imenuje Luteranska državna cerkev. Skladno s tradicijo vsak norveški državljan postane član Cerkve ob krstu. Med verniki na Norveškem se jih je 79,4 odstotka izreklo za luterance, protestantov in katolikov pa je okoli dva odstotka.