Navi Pillay, ki se ji mandat konča 30. avgusta, je še zadnjič nagovorila Varnostni svet. Organ je ostro kritizirala zaradi neučinkovitosti glede Sirije in drugih konfliktov, članice pa je obtožila, da pogosto nacionalne interese postavijo pred ustavitev množičnih grozodejstev.

"Trdno sem prepričana, da bi večja odzivnost tega sveta rešila na stotine tisoče življenj," je dejala. Vojna v Siriji se po njenem mnenju "metastazira navzven v nenadzorovanem procesu, njegovih končnih mej pa ne moremo predvideti".

Omenila je tudi konflikte v Afganistanu, Srednjeafriški republiki, Demokratični republiki Kongo, Iraku, Libiji, Maliju, Somaliji, Južnem Sudanu, Sudanu, Ukrajini in Gazi. Te krize so posledica neuspeha mednarodne skupnosti, da prepreči konflikte, je dejala. "Nobena od teh kriz ni izbruhnila brez opozorila."

Opozorila je, da je bilo po podatkih ZN-a med marcem 2011 in koncem letošnjega aprila v Siriji ubitih 191.369 ljudi, najverjetneje pa še veliko več, ker so v tej številki upoštevane le registrirane žrtve. Število žrtev sirskega konflikta pa se v zadnjem letu dni podvojilo, je dodala.

Raje veto kot delovanje
Pillay je govorila na srečanju, na katerem je Varnostni svet soglasno sprejel resolucijo, s katero obljublja intenzivnejši trud za preprečevanje konfliktov, poroča Al Džazira. A resolucija ne omenja političnih razlik, ki pogosto paralizirajo ta organ. Primera sta Ukrajina in Sirija, kjer Rusija in ZDA s pravico do veta preprečujeta delovanje VS-ja.

"Kratkoročni geopolitični pomisleki in ozko zastavljeni nacionalni interesi so bili večkrat pomembnejši od nedopustnega človeškega trpljenja in hudih kršitev ter dolgoročnih groženj mednarodnemu miru in varnosti," je dejala Navi Pillay.

Uporaba veta, "da ustavi delovanje, s katerim bi preprečili ali zmanjšali konflikt, je kratkoročna in na koncu koncev kontraproduktivna taktika," meni visoka predstavnica ZN-a za človekove pravice.

Navi Pillay zato predlaga nove ukrepe. Med njimi bi bile tudi "hitre, fleksibilne in učinkovite misije za nadziranje spoštovanja človekovih pravic." Sporazum o trgovini z orožjem bi na primer morali nadgraditi tako, da bi morale vlade držav, v katerih obstajajo skrbi glede spoštovanja človekovih pravic, kot pogoj za nakup orožja privoliti v majhne opazovalne ekipe, ki bi nadzirale spoštovanje človekovih pravic, je še dejala.

150 let od prve ženevske konvencije
Medtem svet zaznamuje 150-letnico od podpisa prve ženevske konvencije za izboljšanje položaja ranjencev in bolnikov oboroženih sil v vojni, s katero so podpisnice položile temelje za mednarodno humanitarno pravo. Švica in Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), ki bedita nad uveljavljanjem določil konvencije, ob obletnici pozivata k večjemu spoštovanju načel humanitarnega prava.

Potem ko je idejni oče ICRC-ja švicarski humanist Henry Dunant svet opozoril na grozljivo obravnavo ranjenih vojakov, so se v Ženevi zbrali predstavniki Belgije, Danske, Francije, Italije, Nizozemske, Portugalske, Švice, Španije ter Badna, Hessna, Prusije in Württemberga v današnji Nemčiji in podpisali konvencijo za izboljšanje položaja ranjencev in bolnikov oboroženih sil v vojni.

Kot spominjata Švica in ICRC, je ta v mednarodnem pravu utrdila idejo, da je treba tudi med vojno ohraniti določeno raven humanosti. Prvi ženevski konvenciji iz leta 1864 so sledile še tri, in sicer leta 1906, 1929 in 1949, ta skupina štirih ženevskih konvencij pa je temelj mednarodnega humanitarnega prava. Konvencija iz leta 1949 je predvsem posledica druge svetovne vojne. Takrat so se države dogovorile o obsežni zaščiti za vse, ki ne sodelujejo oziroma ne sodelujejo več v sovražnostih, torej za ranjene in bolne vojake, vojne ujetnike in civiliste.

Leta 1977 in 2005 so jih dopolnili trije protokoli, ki so med drugim prinesli določilo, da je treba civilistom prizanesti ne le v vojnah, temveč v vseh oboroženih konfliktih. K ženevskim konvencijam je pristopilo 195 držav.

Kršitve mednarodnega prava krive za trpljenje
A kot v skupnem pismu opozarjata švicarski predsednik Didier Burkhalter in predsednik ICRC-ja Peter Maurer so za grozljivo trpljenje v oboroženih konfliktih, čemur smo priče vsak dan, prepogosto krive kršitve mednarodnega humanitarnega prava.

Gre za kolektiven neuspeh, saj so se pogodbenice zavezale, da bodo spoštovale in zagotovile spoštovanje vseh štirih ženevskih konvencij v vseh okoliščinah, a obljube niso držale, opozarjata Burkhalter in Maurer. "Mednarodno humanitarno pravo že od samih začetkov nima mehanizmov za spodbujanje učinkovitega izvajanja določil," sta opozorila.

Švica in ICRC si zato prizadevata izboljšati skladnost z mednarodnim pravom in sta prepričana, da države potrebujejo forum, na katerem bi skupno odločale o potrebnih ukrepih. Ustrezen predlog bosta podala na mednarodni konferenci Rdečega križa in Rdečega polmeseca konec prihodnjega leta.