Shode ob obletnici začetka vstaje v Egiptu napovedujejo vse nasprotujoče si politične skupine, egiptovske oblasti pa zagotavljajo, da bodo vsak poskus nemirov odločno zatrle. Foto: Reuters
Shode ob obletnici začetka vstaje v Egiptu napovedujejo vse nasprotujoče si politične skupine, egiptovske oblasti pa zagotavljajo, da bodo vsak poskus nemirov odločno zatrle. Foto: Reuters
Podporniki začasne vlade in generala Al Sisija so se zbrali na Trgu Tahrir, kjer so pred tremi leti vzniknili protesti proti predsedniku Hosniju Mubaraku. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Egipt
Odgovornost za petkove napade je prevzela skupina Ansar Beit Al Makdis oziroma Partizani Jeruzalema, ki deluje na Sinajskem polotoku in pod vplivom teroristične mreže Al Kaida. Foto: Reuters
Hosni Mubarak
Hosni Mubarak (na sliki na sodišču) je bil po 18-dnevih protestov prisiljen odstopiti 11. februarja 2011. Na oblasti je bil od leta 1981. Foto: EPA
Foto: MMC RTV SLO/EPA
Foto: MMC RTV SLO/EPA
Foto: MMC RTV SLO/EPA
Foto: MMC RTV SLO/EPA
Foto: MMC RTV SLO/EPA
Foto: MMC RTV SLO/EPA
Foto: MMC RTV SLO/EPA
Foto: MMC RTV SLO/EPA
Foto: MMC RTV SLO/EPA
Razmere v Egiptu znova napete

Varnostni ukrepi so bili ob današnji obletnici izredno strogi. Vojaški helikopterji so preletavali nebo, trg Tahrir je bil obdan s tanki in bodečo žico, udeleženci so morali skozi varnostne preglede, da bi preprečili tihotapljenje orožja in bomb na trg.

Egipt je preventivno evakuiral veleposlaništvo v libijski prestolnici Tripolis in konzulat v Bengaziju, saj je bilo do zdaj ugrabljenih skupno pet uslužbencev na omenjenih egipčanskih veleposlaništvih.

Manjša zborovanja prepovedane Muslimanske bratovščine, ki je po vsej državi pozvala k protestom, in revolucionarnih aktivistov je policija nasilno razgnala. Policija je s solzivcem razgnala protest Mursijevih podpornikov pred mošejo v Kairu. Poleg islamistov ponekod protestirajo tudi revolucionarni aktivisti, ki egiptovsko vojsko obtožujejo, da jim je ukradla vlado.

Policisti so tako v predmestju Kaira razgnali shod levičarskih aktivistov, nekaj so jih tudi aretirali. Skupno je bilo v teh spopadih ubitih 29 ljudi, ranjenih pa najmanj 47, so sporočili iz egiptovskega ministrstva za zdravje.

Zborovanja po vsej državi
Natančno pred tremi leti, 25. januarja 2011, so se na Tahrirju začeli množični protesti proti avtoritarni policijski državi. Kmalu so se razširili po vsej državi in čez 18 dni prisilili dolgoletnega voditelja Mubaraka k odstopu. Zborovanja v podporo začasni vladi so danes priredili tudi v drugih predelih Kaira in večini mest po državi.

Provladni shod na Tahrirju je deloval po eni strani kot ogromno organizirano družinsko srečanje, po drugi strani pa kot kampanja za poveljnika egiptovske vojske generala Abdela Fataha Al Sisija, ki je lani poleti strmoglavil demokratično izvoljenega islamističnega predsednika Mohameda Mursija, oblast pa sicer na papirju predal civilni vladi.

Najpozneje čet tri mesece naj bi v Egiptu izvedli predsedniške volitve. Al Sisi še ni vložil kandidature, jo je pa napovedal.

Kairo pretresajo eksplozije
Medtem je pri policijski postaji v mestu Suez odjeknila eksplozija avtomobila bombe, v kateri so bili ranjeni najmanj štirje ljudje. V petek je Kairo pretreslo več bombnih napadov, katerih tarča so bile policijske sile in v katerih je umrlo šest ljudi. Odgovornost za petkove napade je prevzela skupina Ansar Beit al Makdis.
Odgovornost za petkov, pa tudi današnji napad je prevzela skupina Ansar Beit Al Makdis oziroma Partizani Jeruzalema, ki delujejo na Sinajskem polotoku in pod vplivom teroristične mreže Al Kaida. V sporočilu, ki ga je skupina objavila na svetovnem spletu, je priznala, da je v petek zjutraj na daljavo pred sedežem policije v Kairu razstrelila avtomobil bombo, v kateri so bili ubiti štirje ljudje, morijo pa je nadaljevala še s tremi drugimi bombnimi napadi po prestolnici.

Skupina je muslimane v Egiptu pozvala, naj se izogibajo "poslopjem sovražnikovih varnostnih in policijskih sil". V današnjem napadu ni bil ranjen nihče, v petkovih napadih pa je umrlo šest ljudi, najmanj 90 je bilo ranjenih.

Skupina Ansar Beit Al Makdis stoji za nekaj najbolj smrtonosnimi bombnimi napadi v Egiptu od meseca julija, ko so odstavili islamističnega predsednika Mohameda Mursija. Odgovorni so tudi za spodleteli poskus atentata na notranjega ministra.

Po odstavitvi Mubaraka se Egipt ni umiril
Kot je za STA povedal Primož Šterbenc, so močni in množični protesti, ki jih je prinesla vstaja januarja 2011, Egipt prisilili v to, da je žrtvoval svojo formalno glavo, Mubaraka, in s tem pomiril upor. A protestniki so po začetni evforiji kmalu ugotovili, da vojska pravzaprav še naprej ohranja oblast. Kljub svobodnim parlamentarnim in predsedniškim volitvam, kjer je slavila Muslimanska bratovščina, so nasprotja med Muslimansko bratovščino oz. islamsko usmerjenim delom prebivalstva in sekularno usmerjenim delom prebivalstva, tudi mladimi aktivisti, privedla do ostrega preloma med dvema blokoma prebivalstva julija lani, ki je grozil celo z državljansko vojno.

Takrat je vojska po Šterbenčevih besedah znova nastopila kot rešitelj države, izvedla državni udar in spet (tudi formalno) prevzela oblast. Vojska ima zdaj oblast v rokah še trdneje kot pred letom 2011, velik del prebivalstva, utrujen od nenehnih turbulenc zadnjih treh let, pa to podpira, če ne zaradi drugega zato, ker meni, da je po treh letih končno zagotovila stabilnost.

Muslimanska bratovščina povsem razbita
Muslimanska bratovščina, ki je institucionalno povsem razbita, saj je bila označena za teroristično organizacijo in prepovedana, ima v družbi še vedno precej podpore. Islam je sestavni del egiptovske kulture, poleg tega je večina prebivalstva revna, zaradi česar so bratovščini številni še vedno hvaležni za socialno delovanje.

Kot je še izpostavil Šterbenc, je Egipt po treh letih nemirov mnogo šibkejša država, saj je notranje ideološko povsem polarizirana. Ves čas hodi po robu državljanske vojne, veliko vprašanje pa je, kdaj v prihodnosti se bo ta polariziranost umirila.

Razmere v Egiptu znova napete