Washington in Peking sta na okopih pri vrsti vprašanj, od vohunjenja na spletu do človekovih pravic in ozemeljskih sporov v Južnokitajskem morju, imata pa kot velika onesnaževalca podobna stališča do boja proti podnebnim spremembam. Foto: Reuters
Washington in Peking sta na okopih pri vrsti vprašanj, od vohunjenja na spletu do človekovih pravic in ozemeljskih sporov v Južnokitajskem morju, imata pa kot velika onesnaževalca podobna stališča do boja proti podnebnim spremembam. Foto: Reuters
Barack Obama in Ši Džinping
Ši je v Washington prispel iz Seattla, kjer je imel gospodarsko obarvane pogovore. Foto: Reuters

Kitajski predsednik Ši Džiping je na prvem obisku v Beli hiši izrazil željo po sodelovanju med državama, ki bi bilo v obojestransko korist.

Kitajska je največja onesnaževalka na svetu, saj prispeva skoraj tretjino vseh toplogrednih izpustov na svetu, medtem ko so ZDA med najhujšimi onesnaževalkami na prebivalca. Njihova stališča pred prihajajočim podnebnim vrhom ZN-a v Parizu, na katerem naj bi bil dosežen naslednik kjotskega protokola, so zato precej podobna.

Kitajska je v skupni izjavi potrdila, da namerava v letu 2017 začeti nacionalni sistem trgovanja z izpusti ogljikovega dioksida, ki bo zajemal tako elektrarne kot energetsko intenzivne industrije, kot sta jeklo in cement. Obljubila je tudi 3,1 milijarde dolarjev v sklad, namenjen pomoči revnim državam pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb. ZDA so medtem v izjavi izpostavile svoj načrt, da se izpusti iz ameriških elektrarn do leta 2030 zmanjšajo za 32 odstotkov.

Kršenje človekovih pravic
Se pa Obama in Ši nista mogla izogniti novinarskim vprašanjem o temah, glede katerih se manj strinjata. Ameriški predsednik je ostro kritiziral "problematično" bilanco Kitajske na področju človekovih pravic. Kot je dejal, so kitajskim sogovornikom povedali, da so preprečevanje svobodnega delovanja novinarjev, odvetnikov, nevladnikov in civilne družbe, zapiranje cerkva ter diskriminacija etničnih manjšin problematični in "dejansko preprečujejo Kitajski in njenim ljudem, da bi uresničili ves svoj potencial".

Obama je znova izrazil "zaskrbljenost" glede ozemeljskih zahtev Pekinga v Južnokitajskem morju in pozval k mirni rešitvi in spoštovanju pravil. Ši je na drugi strani vztrajal, da so zahteve Kitajske po otokih v Južnokitajskem morju legitimne in jih bodo branili, saj imajo "pravico braniti svojo lastno ozemeljsko suverenost ter legitimne pomorske pravice in interese".

Vohunski škandal
Odnose med največjim in drugim največjim gospodarstvom na svetu sicer trenutno najbolj obremenjujejo vohunski škandali oziroma vdori v računalniške sisteme ZDA, za kar v Washingtonu obtožujejo Kitajsko, ki pa to zanika in trdi, da je tudi sama žrtev takih vdorov. Zadeva je za ZDA postala zelo resna in to je začela Kitajski sporočati tudi Bela hiša na čelu z Obamo.

Voditelja sta se dogovorila, da njuni vladi ne bosta ne izvajali ne zavestno dopuščali kibernetskih napadov na zasebni sektor v ZDA oziroma na Kitajskem z namenom doseganja komercialnih koristi - z drugimi besedami kraje intelektualne lastnine, vključno s poslovnimi tajnostmi in drugimi zaupnimi informacijami. "Nakazal sem, da se to mora končati," je poudaril Obama, Ši pa je dogovor potrdil z besedami, da "so pristojni organi obeh držav dosegli pomembno soglasje o skupnem boju proti spletnemu kriminalu". Kot sicer dodaja AFP, pa se voditelja danes nista zavezala, da se bosta vzdržala vohunjenja na ravni držav.