Boji še vedno potekajo tudi za naftno rafinerijo v mestu Bajdži. Foto: Reuters
Boji še vedno potekajo tudi za naftno rafinerijo v mestu Bajdži. Foto: Reuters
Irak
V Iraku so se zaradi negotovih razmer močno dvignile cene hrane, iraške oblasti pa so sporočile, da se je za boj proti Isilu javilo več kot dva milijona Iračanov. Foto: EPA
Barack Obama
Obama je poudaril, da trenutne krize v Iraku ni mogoče rešiti na vojaški način. Foto: Reuters

Borci skrajne skupine Islamska država Iraka in Levante (Isil) so zavzeli kompleks Al Mutana, je dejala predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Jen Psaki. Meni sicer, da jim ne bo uspelo izdelati uporabnega kemičnega orožja, saj je ves material, ki je ostal tam, zastarel in neprimeren za uporabo.

V kompleksu, ki leži nekaj več kot 70 kilometrov severozahodno od Bagdada, so začeli proizvajati smrtonosni bojni plin iperit in druge živčne pline, vključno s sarinom, v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja, kmalu po Huseinovem prevzemu oblasti. Program je dosegel vrhunec v iransko-iraški vojni in je leta 1987 proizvedel 209, leta 1988 pa 394 ton sarina, kažejo podatki Cie. Ta sicer piše, da so obrat po zalivski vojni zaprli, saj so resolucije ZN-a Iraku prepovedale zmogljivosti za proizvodnjo kemičnega orožja. Na začetku 90. let je obrat postal prizorišče za nadzor uničevanja zalog iraškega kemičnega orožja, še izhaja iz podatkov Cie.

Predtem je ameriški predsednik Barack Obama dejal, da bo v Irak poslal 300 vojaških svetovalcev, ki bodo svetovali vladi premierja Nurija Al Malikija v boju proti sunitskim skrajnežem. Obama je po sestanku z ekipo za nacionalno varnost novinarjem opisal svojo strategijo za Irak, kjer je treba zaustaviti ofenzivo Isil-a, pri čemer ne izključuje možnosti zračnih napadov, vendar je zatrdil, da se ameriški vojaki v Iraku ne bodo več bojevali. Najpomembnejši del Obamove strategije je, da se iraške etnične in druge skupine poenotijo in dobijo motivacijo za obrambo države, v kateri bodo imele enake možnosti.

Obama odkrito kritiziral Al Malikija
Večkrat je ponovil, da je Irak suverena država, ki si sama izbira voditelje, obenem pa ni skrival nezadovoljstva z dozdajšnjo sektaško politiko Al Malikija, ki povzdiguje šiite na račun drugih skupin, kot so Kurdi in suniti. Takšno politiko je izpostavil kot glavni razlog za to, da je sunitskemu Isilu uspelo tako hitro napredovati po Iraku in premagovati številčnejšo ter bolje oboroženo iraško vojsko.

Obama je povedal, da je na prvem mestu zaščita ameriškega osebja na veleposlaništvu v Bagdadu in drugje po Iraku, za kar je tja že poslal nekaj vojakov. Ukazal je tudi povečane izvidniške in obveščevalne dejavnosti za identifikacijo tarč, če se bodo odločili za zračne napade na Isil. 300 vojaških svetovalcev pa bo pomagalo uriti oziroma držati skupaj krhke iraške varnostne sile. Skupaj z Iračani bodo vzpostavili skupne poveljniško-obveščevalne centre. Tega uradno ni povedal, vendar pa ameriški mediji - na podlagi neimenovanih virov - poročajo, da bodo med temi svetovalci tudi pripadniki posebnih enot, ki bodo identificirali tarče na terenu za natančno merjene zračne napade.

Ameriški strokovnjaki tako ocenjujejo, da se je Obama med dvema skrajnima možnostma, kako naj se ZDA odzovejo na hitro napredovanje Isila v Iraku, odločil za srednjo pot. Ni namreč privolil v obsežno vojaško akcijo, po drugi strani pa se tudi ni obrnil stran in iraških oblasti prepustil samih sebi.

"Ustavitev Isila je v interesu ZDA"
Obama je razložil, da sta zaustavitev Isila in preprečitev izbruha državljanske vojne v Iraku v nacionalnem interesu ZDA. Ukrepal bo tudi zaradi humanitarnih razlogov in energetske stabilnosti. ZDA morajo prav tako preprečiti, da Irak postane zbirališče skrajnih islamskih terorističnih skupin.

Že v sredo je kongresnim voditeljem povedal, da kongres za ukrepe, ki jih načrtuje, ne potrebuje posebne avtorizacije. Zagotovil pa je, da ameriških vojakov ne bo več pošiljal v boj.

V kratkem bo v Irak v okviru širše diplomatske misije na Bližnjem vzhodu in severu Afrike prišel ameriški zunanji minister John Kerry, ki bo poskušal iraške oblasti prepričati, da potrebujejo vlado, ki ne bo izključevala drugih etničnih skupin.