Združeni narodi so potrdili, da se je na terenu v Siriji začel izvajati dogovor o prepuščanju človekoljubne pomoči v mesta in vasi, kjer so se v zadnjih mesecih obleganja močno zaostrila zaradi splošnega zaostrovanja vojne v Siriji.

Prepotrebna pomoč za pet obleganih mest
Sirska državna agencija Sana je poročala, da je v predmestje prestolnice Madamijet Elšam, ki ga vladne sile oblegajo od leta 2012, prispelo 35 tovornjakov s pomočjo sirskega Rdečega križa in Združenih narodov. Iz Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) so sporočili, da bo sirska vlada omogočila dobavo humanitarne pomoči skupno sedmim krajem. Poleg omenjenega kraja še v kraja Fuaja in Kafraja, ki ju na severu države v provinci Idlib oblegajo uporniki, pa tudi v mesti Madaja in Zabadani, ki ju ob meji z Libanonom oblegajo vladne sile.

Največji izziv - oskrba mesta obkoljenega z IS-jem
ZN načrtuje dostavo nujno potrebne pomoči še mesto Kafr Batna na območju Damaska, ki je prav tako oblegano s strani sil Bašarja Al Asada. Sočasno bo ZN organiziral letalski prevoz človekoljubne pomoču za mesto Deir ez Zor na severovzhodu Sirije, ki ga oblegajo sile samoklicane Islamske države. Od lanskega padca Palmire je oskrba vladne polovice mesta, kjer je oblegano kar 200 tisoč ljudi, mogoča samo iz zraka.

Poročila - obleganje sestavni del vojaške taktike
Medtem ko obleganje krajev v rokah nasprotnikov izvajajo tako vladne sile kot uporniki, počne to režim Bašarja Al Asada na veliko večji ravni. Na vrsti je mesto Alep, kjer je ujetih okoli 300.000 ljudi.

Obleganja, ki so se stoletja uporabljala kot vojaška taktika, niso strogo označena kot vojni zločin. Zadnja poročanja o trpljenju civilistov v blokiranih krajih, kot je sirsko mesto Madaja, pa so sprožila bes svetovne javnosti, poroča ameriška agencija Associated Press.

Nedavno poročilo nizozemske nevladne organizacije PAX in Inštituta Sirija iz Washingtona ugotavlja, da v Siriji živi več kot milijon prebivalcev v 46 obleganih krajih, pri čemer so stopnje obleganja različne. Poročilo pravi, da so za skoraj vsa obleganja odgovorne provladne sile. Poročilo Združenih narodov je kot oblegane označilo 18 krajev s skoraj pol milijona prebivalcev, med njimi tudi Madajo, več deset mest, kjer živi 4,5 milijona ljudi, pa je označilo za "težko dosegljiva".

Razlika med obema poročiloma morda izhaja iz različnih definicij obleganja, Inštitut Sirija pa opozarja tudi na pomanjkanje poročanja o tej temi. Kot so še dejali na inštitutu, Madaja, kjer je po podatkih človekoljubnih organizacij od lakote umrlo 44 ljudi, sprva sploh ni bila na seznamu ZN-a.

Z obleganji do manjših izgub
Asadove sile so že pred tremi leti začele z obleganji območij pod nadzorom upornikov. Režim namreč ni imel dovolj enot, da bi območja zavzel in ohranil nadzor nad njimi. Z obleganji pa vojska zmanjšuje svoje izgube z izogibanjem bojem v urbanih območjih. Namen obleganja je sicer oblegane borce prisiliti k predaji.

Aram Nerguizian z washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije je dejal, da obleganje izvajajo tako uporniki kot vladne sile, a ga zadnje izvajajo na večji ravni, za to pa imajo tudi več zmogljivosti. Pri tem jim pomagajo tudi ruski zračni napadi, ki so na beg pognali na desettisoče ljudi, pa opozarja Andrew Tabler iz Inštituta za bližnjevzhodne politike v Washingtonu.

Sirski uporniki medtem, kot poroča AP, oblegajo dve provladni mesti, t. i. Islamska država pa blokira dele mesta Deir el Zour na vzhodu, kjer je po podatkih ZN-a ujetih okoli 200.000 ljudi. V nekaterih primerih so obleganja pripeljala tudi do krajevne prekinitve ognja.

300.000 ujetih v Alepu
Poseben primer je mesto Alep na severu države, kjer je ujetih okoli 300.000 ljudi. Uporniki so leta 2012 zavzeli več sosesk v mestu, provladne sile pa so ta mesec prevzele nadzor nad območjem severno od mesta, kar je ogrozilo dobavo pomoči za upornike iz Turčije. Ker povezuje uporniška območja v mestu s podeželjem le nekaj kilometrov ozek koridor, bi predstavljalo vladno obleganje mesta za upornike hud udarec. Sirska vlada in Rusija sta že sporočili, da bi se ofenziva v Alepu nadaljevala kljub predlaganemu prenehanju sovražnosti po vsej državi.

Pravna stališča glede obleganj so se spreminjala. Pred nekaj desetletji je bilo na tem področju manj omejitev kot danes, vendar tudi zdaj mednarodno humanitarno pravo ne prepoveduje izrecno obleganja kot vojaške taktike. Kljub temu pa prepoved stradanja civilistov, ki je bila uvedena po drugi svetovni vojni, praktično onemogoča obleganje na območjih, na katerih živijo tako civilisti kot sovražni borci.

V Siriji takšne prepovedi večinoma naletijo na gluha ušesa provladnih sil in opozicijskih borcev. Obleganja pogosto spremljajo naključni napadi na ujeto prebivalstvo, tudi z nenatančnimi izstrelki in sodi, napolnjenimi z eksplozivom, ki jih odmetavajo z vladnih helikopterjev, še poroča AP.