85 najbogatejših ljudi sveta ima pod palcem toliko kot (revnejša) polovica sveta skupaj. Foto: EPA
85 najbogatejših ljudi sveta ima pod palcem toliko kot (revnejša) polovica sveta skupaj. Foto: EPA
Na milijone ljudi po vsem svetu nima niti dostopa do čiste pitne vode. Foto: EPA
Prepad med revnimi in bogatimi v zadnjih 200 letih še nikdar ni bil tako velik. Foto: EPA

Sodeč po poročilu, je svetovna neenakost ušla popolnoma izpod nadzora - najpremožnejša elita tega sveta bogastvo samo še kopiči, medtem ko se na stotine milijone ljudi po svetu bojuje z revščino.
V zadnjih petih letih, ko je kriza mnoge pustila brez vsega, se je število milijarderjev povečalo za več kot 100 odstotkov, na 1.646. Od tega jih 16 živi v podsaharski Afriki, kjer je v hudi revščini kar 358 milijonov ljudi.


Prihodnji teden bo revija Manager objavila vsakoletno lestvico stotih najbogatejših Slovencev v tem letu.
Lani je bil najbogatejši Slovenec Sandi Češko s 460,4 milijona evrov.

Vplivno poročilo, ki sta ga podprla glavni ekonomist banke Bank of England Andrew Haldane in nobelovec Joseph Stiglitz, med drugim izpostavlja, da je od leta 2009 zaradi pomanjkanja osnovne zdravstvene oskrbe pri porodu umrlo milijon žensk, 57 milijonov otrok pa ostaja brez vsakršne izobrazbe.

Oxfamovo poročilo razkriva še, da ima najbogatejših 85 ljudi sveta skupaj toliko denarja kot celotna revnejša polovica svetovnega prebivalstva. Tej elitni skupini se je premoženje lani vsak dan povečalo za vrtoglavih 412 milijonov funtov!

Več denarja, kot ga lahko porabijo
"Neenakost je eden od ključnih problemov naše dobe. V svetu, kjer na milijone ljudi nima dostopa do pitne vode in nima dovolj hrane, da bi lahko nahranili svoje družine, ima majhna elita več denarja, kot ga lahko porabi ne v enem, ampak v več življenjih," pravi izvršni direktor Oxfama Mark Goldring.
"Posledice te skrajne neenakosti so škodljive za vse - na milijone ljudi je oropanih boljših življenjskih priložnosti, neenakost pa podžiga kriminal, korupcijo in nasilje. Preprosto povedano, skrajna neenakost zavira prizadevanja narediti konec revščini," meni Goldring.

Do Oxfamovega poročila le nekaj dni zatem, ko je organizacija OECD objavila, da je svetovna neenakost na najhujši ravni po letu 1820. "Ogromna razhajanja med bogatimi in revnimi so eden najbolj skrb vzbujajočih podatkov zadnjih 200 let," so zapisali.

Oxfam ob tem poziva vlade sveta, naj se resneje spopadejo z davčnimi utajami, začnejo vlagati v socialo in izenačijo plače žensk z moškimi na primerljivih delovnih mestih.

O revoluciji, ki žre svoje otroke
Ob tem morda velja poudariti še opozorilo Marka Carneyja, guvernerja angleške centralne banke (Bank of England), ki je maja posvaril, da kapitalizmu grozi samouničenje, če se ne bodo bankirji zavedeli, da imajo moralno obvezo ustvariti pravičnejšo družbo.

"Prav tako, kot vsaka revolucija žre svoje otroke, lahko nenadzorovan tržni fundamentalizem požre socialni kapital, nujno potreben za dolgoročno dinamiko kapitalizma samega," je dejal Kanadčan, ki sicer velja za enega ključnih mož finančnega sveta.