Izrael je začel postavljati nadzorne točke v večinsko palestinskih predelih Vzhodnega Jeruzalema, s čimer želi ustaviti val napadov z noži, ki so se zgodili v preteklih tednih. Izraelska policija je sporočila, da nadzorne točke postavljajo na izhodih iz palestinskih vasi in sosesk v širšem Vzhodnem Jeruzalemu, od koder je prišla večina napadalcev.

Po štirih napadih v le nekaj urah je izraelski premier Benjamin Netanjahu v torek sklical sejo varnostnega kabineta, ki je policiji odobril zaprtje ali uvedbo policijske ure v posameznih predelih Vzhodnega Jeruzalema. "Varnostni kabinet je sprejel več ukrepov za zajezitev terorizma, med drugim s pooblastilom policiji, da bo lahko izvedla določene ukrepe v delih Jeruzalema, če bi v njih izbruhnili nemiri," je sporočilo Netanjahuja objavila agencija AFP.

Po poročanju BBC-ja bo policiji pri nadziranju določenih predelov mesta pomagala tudi vojska, ki bo skrbela predvsem za varnost v javnem prometu. Razmišljajo tudi o aktiviranju posebnih enot. Varnostni kabinet je prav tako odobril odvzem statusa stalnega prebivalca Vzhodnega Jeruzalema in zaplemba premoženja za Palestince, ki izvedejo napade, poroča palestinska tiskovna agencija Maan.

Palestinci, ki živijo v Vzhodnem Jeruzalemu, ki naj bi bil glavno mesto neodvisne Palestine, niso izraelski državljani in imajo le status "stalnega prebivalca". Zaradi izraelskih politik jeruzalemski Palestinci težko obdržijo ta status, od leta 1967 pa je več kot 14.300 Palestincev izgubilo status stalnega prebivalca, kljub temu da izhajajo s tega območja, poroča Maan.

Vzhodni Jeruzalem ima za Izrael poseben status od leta 1967, ko ga je vojaško zasedel in ga pripojil, kar mednarodno pravo in mednarodna skupnost ne priznavata. Zaradi nezakonite pripojitve Vzhodnega Jeruzalema imajo vse države svoja veleposlaništva v Tel Avivu namesto v Jeruzalemu. Leta 1967 je Izrael sicer okupiral še palestinska Zahodni breg in Gazo ter sirsko Golansko planoto in egiptovski Sinajski polotok. Tega je Egiptu vrnil, nad drugimi zasedenimi ozemlji pa ohranja nadzor.

B'Tselem: Zadnji dogodki posledica zatiranja Palestincev
Izraelska organizacija za zaščito človekovih pravic B'Tselem je po poročanju Maana odziv izraelske vlade na stopnjevanje nasilja označila za "ravno nasprotnega od tega, kar bi morala storiti". Kot so še zapisali v B'Tselemu, "na dogodke v zadnjih tednih ne moremo gledati v vakuumu, ločeno od realnosti, dnevnega zatiranja štirih milijonov ljudi, brez upanja na spremembe".

Izraelska organizacija je še poudarila, da so Izraelci zdaj sicer podvrženi "nevzdržnemu nasilju", obenem pa so kot povsem sprejemljivega sprejeli status quo, ki izpostavlja milijone Palestincev nasilju, ki je posledica "režima okupacije s svojimi značilnostmi zatiranjem, razlastitvami in kršenjem pravic".

Policija ubila 14-letnika
Kot poroča Maan, je izraelska policija pred t. i. vrati Damaska, enim izmed vhodov v stari del Vzhodnega Jeruzalema, ustrelila in ubila 14-letnega Palestinca po domnevnem napadu z nožem. Najstnik sicer še ni identificiran.

V torek sta bila v napadu s strelnim orožjem in nožem na avtobusu v Jeruzalemu ubita dva človeka. Še en človek je umrl, ko je napadalec z avtomobilom zapeljal v pešce, nato pa jih je napadel še z nožem. Vsi trije napadalci so prišli iz Vzhodnega Jeruzalema.

Izraelske sile so po Zahodnem bregu aretirale več deset Palestincev. Netanjahu se je znašel pod velikim pritiskom zaradi niza napadov kot tudi protestov Palestincev na Zahodnem bregu in v Gazi. Zaradi zaostrovanja razmer, ki se je začelo 1. oktobra, so se pojavila opozorila, da bi lahko izbruhnila nova, tretja palestinska intifada.

Več sto Palestincev ustreljenih s pravimi naboji
Izrael je ta mesec pretresel val nasilja, v katerem je bilo ubitih sedem Izraelcev in 31 Palestincev. Od tega jih je bilo 17 ubitih med demonstracijami. Kot poroča Maan, so izraelske sile po podatkih Rdečega polmeseca ustrelile 360 Palestincev s pravimi naboji, 932 z gumijastimi naboji, 2.365 Palestincev pa je poškodoval solzivec.