Platforma za množično financiranje (ang. crowdfund) je nova oblika zbiranja zagonskega kapitala za izvedbo poslovne ideje, predvsem z mreženjem na družbenih omrežjih. Leta 2009 je bila letna rast tovrstnih platform 61-odstotna (0,5 milijarde dolarjev na leto), leta 2013 89-odstotna (5,1 milijarde dolarjev), letos naj bi presegla vsoto devet milijard dolarjev.

Slovenci na eni najbolj znanih tovrstnih platform Kickstarter nismo ostali neopaženi, predvsem zaradi uspešnih zagonskih podjetij, kot so Lumu, Chipolo, Musguard, Oculus Rift, FlyKly Smart Wheel, Red Pitaya, ONDU in še kdo. Kljub temu pa nekateri menijo, da je takšna oblika zbiranja kapitala odlična v teoriji, a nekoliko bolj zapletena v realnosti.

"Nekatera podjetja si bodo zbiranje zagonskega kapitala s platformami za množično financiranje utrla pot k uspešnemu podjetništvu. Spet drugi te platforme uporabijo zgolj za eno kampanjo, za en projekt," pravi ustanovitelj podjetja Crowdfund Capital Advisors (CCA) Jason W. Best. Soavtor zakonodaje na področju platform za množično financiranje v ZDA meni, da so lahko tovrstne platforme tudi zgolj odlično sredstvo za oglaševanje poslovne ideje.

A kako se lotiti projekta? Kako zasnovati kampanjo? Katero platformo za množično financiranje izbrati, preberite v intervjuju z enim večjih poznavalcev tega področja v ZDA Jasonom W. Bestom.

Kako uspešne so kampanje zagonskih podjetij na platformah za množično financiranje?
Več kot polovici ali okoli 55 odstotkom zagonskih podjetij na Kickstarterju ne uspe, zato ne morejo zbrati zagonskega kapitala. In za to verjetno obstaja več razlogov.

Nam jih lahko zaupate?
Seveda. Morda niso imeli dobrega poslovnega načrta, morda niso učinkovito izvedli kampanje, morda so bili preveč samozavestni glede višine zbranega zneska. Morda pa so hoteli prodati proizvod, ki sploh ni imel kupca. Neuspeh je za podjetnika kratkoročno seveda zelo slab, a dolgoročno gledano je to zanj lahko zelo dobro. Če namreč ugotovi, še preden je v proizvodnjo poslal izdelek, da zanj sploh nima zadostnega števila kupcev, potem mora razmisliti, ali lahko naredi nekaj drugega, kar pa bo vzbudilo zanimanje kupcev. Podjetjem najpogosteje ne uspe zato, ker nimajo kupca, ker proizvoda ne morejo prodati. Tako pa lahko preverijo, ali imajo sploh kupca.

Pravite, da če ste sposobni doseči skupino 30 odstotkov končnih kupcev, je vaša kampanja lahko v 80 odstotkih uspešna.
Statistika pravi, da če želim s svojo kampanjo zbrati 10.000 evrov in lahko zberem 3.000 evrov ali 30 odstotkov tega cilja, imam dobrih 80 odstotkov možnosti, da bom osvojil svoj končni cilj, torej zbrati vseh 10.000 evrov. S pridobitvijo zaupanja teh prvih 30 odstotkov je znak, da imaš neko osnovo, da so ti tudi drugi pripravljeni pomagati do uresničitve tvojega cilja.

Med temi 30 odstotki pa so vaši starši in prijatelji?
Da, bližnji sodelavci, ljudje, s katerimi ste delali ali skupaj hodili v šolo. Pri njih morate začeti, torej pri ljudeh, na katere se lahko najbolj zanesete.

Najbolj osnovno vprašanje, ki zanima vsakega nadobudnega zagonskega podjetnika, je, na kaj morajo biti pozorni pri sami kampanji.
Dobro morate premisliti, koliko denarja želite zbrati oziroma koliko denarje potrebujete, da boste končali svoj projekt, pa naj bo to snemanje filma, izdelava proizvoda ali ustvarjanje igrice. Potem razmislite o velikosti družbene skupine na spletu in kako jo boste dosegli na najučinkovitejši način, da boste zbrali denar. Razmislite, koliko bi recimo v povprečju dobili od vsake osebe. Je to deset evrov, pet evrov, morda sto evrov, saj bo končni znesek odvisen od velikosti te skupine na družbenih omrežjih. Načrtovati morate dogodke, s pomočjo katerih boste zbirali denar. Kaj boste storili prvi dan, prvi teden, drugi teden, tretji teden? Projekt vam bo verjetno vzel kar nekaj ur na dan, da boste uspešni. Ne morete kar pritisniti na gumb in pričakovati, da se bo vse zgodilo samo od sebe. Vsak dan morate biti zbrani in dati vse od sebe.

Kako pa se odločiti, katero platformo za množično financiranje uporabiti, saj je teh kar nekaj, poleg Kickstarterja in Indiegogo še recimo Crowdcube, CircleUp, Rockethub?
Na svetu je več kot 700 platform za množično financiranje in pomembno je, da izberete tisto, ki je za vas najprimernejša. Ne glede na to, v kateri industriji ste, pomembno je, da pogledate podjetja, ki so imela podobne projekte, kot je vaš, in so bila z njimi uspešna.

Kickstarter torej lahko ni najustreznejša platforma za množično financiranje za vsakogar?
Kickstarter je zagotovo največja in tudi zelo dobra platforma, a obstaja veliko drugih, ki so prav tako dobre, je pa res, da je vse odvisno od javnosti, ki jo želite doseči, kot tudi od geografskega območja in seveda same kampanje.

Kako pomembno vlogo v kampanji imajo predstavitveni videospoti?
Videospoti so izjemno pomembni. Rekel bi, da so ključni, a od njih kljub temu ni odvisna uspešnost kampanje. Če imate dober predstavitveni videospot, nimate pa dobrega izdelka, niste naredili nič. Lahko naredite dober videospot, a če podjetnik ni dovolj zavzet pri izvedbi projekta, rezultata ne bo. Torej, da, zagotovo morate imeti dober videospot, a dobre morajo biti tudi vse druge komponente.

Sicer pa obstajajo tudi posebne agencije, ki lahko pomagajo pri izvedbi kampanje. Vi sicer pravite, da "nihče ne more tako dobro prodati izdelka, kot ga lahko sami".
Res je, nihče se prodaje vašega izdelka ali projekta ne bo lotil s tako vnemo in strastjo, s katero se je boste lotili vi. To, da imate pomoč, je lahko dobro, a sam ne bi nikoli najel agencije za vodenje svoje kampanje.

Kako te agencije sploh delujejo?
Po navadi vzamejo avans, ponujajo pa različne pakete, od sto dolarjev pa do tisoč dolarjev. Seveda lahko vedno za pomoč prosite svoje prijatelje, da vam pomagajo za nekaj ur na teden. Najpomembneje pa je, kaj je dobro za vas in vaš posel. Kot sem že rekel, sam se za takšno obliko sodelovanja ne bi odločil, a morda je sodelovanje z ljudmi, ki znajo ali lahko naredijo neke stvari, ki jih sami ne znate ali ne zmorete, lahko prav tako dobro.

Kakšni pa so sicer pričakovani stroški celotne kampanje?
Če ne upoštevamo stroškov agencij, temveč se kampanje zbiranja zagonskega kapitala lotite sami, potem ne boste imeli drugih stroškov, kot je vaš čas, da boste izdelali celoten poslovni načrt, izdelavo spletne strani in drugo. Če boste na platformi za množično financiranje uporabili pomoč agencij, te po navadi računajo med petimi in desetimi odstotki od višine zneska, ki ga želite zbrati. Ko izberete vam ustrezno platformo množičnega financiranja, agencijam plačate za njihovo storitev, saj jim le posredujete podatke, videospote itd., drugo pa naredijo agencije. Prav tako plačate njihovo bazo uporabnikov, ki so lahko tudi vaši morebitni vlagatelji.

Platforma množičnega financiranja je znana kot najbolj tvegana naložba. Kolikšen delež portfolia naj bi posameznik vložil vanje?
Nisem ne finančni strokovnjak, ne pravnik, ne računovodja, a moje mnenje kot oseba, ki določene stvari vidi in prebere, je, da v tvegane naložbe vložite čim manjši delež svojega naložbenega kapitala - po navadi govorimo o petih, največ desetih odstotkih. Vlaganje v majhna zagonska podjetja je visoko tveganje, zato morate biti zelo previdni.

Med vsemi zasebnimi vlagatelji ali poslovnimi angeli (ang. Angel Investors), za katere velja, da vložijo od 20.000 dolarjev do 100.000 dolarjev v zagonska podjetja, pa naj bi jih na koncu ček podpisalo le pet odstotkov, pravite.
Statistika pravi, da v zagonska podjetja in zasebna podjetja vlaga manj kot deset odstotkov ljudi, ki bi se lahko kvalificirali kot poslovni angeli, ki so torej bogati posamezniki. Razlog je, da si do zdaj moral poznati nekoga, ki je sklepal posel, vse je bilo zelo zasebno in se je dogajalo za štirimi stenami. Zdaj ko so se pojavile te investicijske priložnosti v manjša zasebna podjetja in v zagonska podjetja na spletnih straneh, do katerih imajo vsi dostop, se s tem povečajo možnosti ljudi, ki so pripravljeni vlagati. Prav tako zmanjša višino številke na čeku, ki jo napišejo. Mikroposlovni angel sem lahko tudi jaz. Napišem lahko ček za tisoč dolarjev, pet tisoč dolarjev ali 10.000 dolarjev v primerjavi z 20.000 dolarji ali 100.000 dolarji.

Čeprav imamo pri platformah za množično financiranje vedno v mislih majhna podjetja, vi pravite, da so lahko odlična priložnost tudi za velika podjetja?
Velika podjetja jih uporabljajo iz različnih razlogov, morda želijo najti mlade inovativne ljudi, ki jih želijo zaposliti, da bi njihovemu podjetju prinesli nove inovacije in sveže ideje. Prav tako opazujejo nove tehnologije, servise, proizvode, ki so se pojavili na trgu in jih morda želijo izdelati sami. Raje zdaj kupijo celo ekipo in proizvod, kot da bi morali narediti vse sami od začetka. Platforma za množično financiranje omogoča odprt trg, na katerem so v neprestanem procesu nove inovacije, nove ideje in nadarjeni ljudje, ki jih lahko kot veliko podjetje vključite v svoj posel.

Ali na teh platformah opazujete le izdelke z najvišjo vsoto zbranih sredstev ali kakšen pritegne tudi vašo pozornost?
Višina zbranega denarja ni toliko pomembna, kot je pomembno, ali se lahko z nečim poistovetim, ali me zanima, se mi zdi zanimivo.

Pred kratkim pa je to bilo?
Lonček za kuhanje kave KONE, prav tako sem kupil termometer za kuhanje, saj veliko kuham, prav tako pa je zelo priročen pri pečenju mesa na žaru. Nekaj denarja na Kickstarterju sem doniral tudi v nekaj manjših filmov.

Ko sva ravno pri donaciji, razložite razliko med doniranjem in investiranjem na platformah za množično financiranje?
Razlika je velika. Ko donirate na Kickstarterju nekomu denar, vam da ta v zameno nagrado. Nagrada pa je odvisna od velikosti vašega zneska. Tu ne govorimo o dobrodelnosti, temveč o prispevku. Gre torej za izmenjavi - jaz tebi denar, ti meni, kar koli pač ponujaš. V veliko primerih podjetja v zameno za denar ponudijo proizvod, ki ga prodajajo. S tem je transakcija končana in obe strani sta zadovoljni. Ko govorimo o investicijah, če kot majhno podjetje dobim posojilo tisoč evrov ali pa mi daš tisoč evrov, jaz pa ti dam delež v delnicah podjetja, ti obljubljam povrnitev finančnega vložka. Če mi posodiš denar, ti obljubim, da ti ga bom vrnil z obrestmi vred. Če pa ti ponudim delnice v podjetju, ti zagotovim, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da bodo te delnice v prihodnosti vredne več, kot si za njih plačal danes. Zagotovilo, da se bo kar koli od povedanega zgodilo, ni.

Zakaj je v ZDA tako pomemben pred dvema letoma sprejeti zakon JOBS act (5. april 2012), ki ste ga pomagali napisati tudi vi?
Pomemben je zato, ker dovoljuje ljudem, da lahko zbirajo denarna sredstva s pomočjo platform za množično financiranje. Velika sprememba v zakonu dovoljuje javno dražbo, kar pomeni, da lahko uporabim splet in družbena omrežja za ponujanje svojih delnic in obveznic širši javnosti, kar prej ni bilo mogoče.

Zakon pa je bil deležen kar nekaj kritik, predvsem zaradi varnosti oziroma možnosti zlorab.
Največji izziv je bil pomagati vladnim uslužbencem, razumeti, kako delujejo družbena omrežja, kako lahko na takšen način zbiraš denar. Namreč nemogoče je izključiti vse prevare, zato smo jih mi hoteli zmanjšati na najmanjši mogoči odstotek. Na srečo smo imeli veliko podatkov iz Kickstarterja, Indiegogo in drugih platform, ki so kazali na to, da so takšne oblike financiranja zanesljive in varne. Profesor s poslovne univerze Wharton School v ZDA je naredil raziskavo na vseh Kickstart kampanjah in odstotek zaznanih prevar je bil 0,17 odstotka. Torej manj kot dve desetini odstotka sta bili goljufivi. V skoraj vsakem zaznanem primeru pa so lahko pravočasno ustavili kampanjo pred samo transakcijo denarja. To pa je zelo močen podatek. V ZDA imamo prav tako še vedno gospodarsko krizo, veliko ljudi je brezposelnih in išče delo. Želijo odpreti svoja podjetja, zato jim je hotela ameriška vlada s tem zakonom pomagati.

Končajva z vašo filozofijo, da bi morali vsi podjetniki, ko jim enkrat uspe, del denarja vrniti v lokalno skupnost, saj bomo le tako lahko gradili platformo za uspešen razvoj v prihodnosti ...
Navdušujoče je videti, da je v Sloveniji takšno navdušenje nad platformami za množično financiranje. A tisti podjetniki, ki postanejo uspešni, bi morali del denarja vložiti nazaj v lokalno okolje in vlagati v podjetja, za katera menijo, da so lahko uspešna. Kolesje se lahko le tako vrti naprej, saj bo na takšen način lahko rasel tudi podjetniški ekosistem v tem okolju.