Kot predsednik je Erdogan zavezan nadstrankarski politiki, toda kot mu očitajo njegovi politični nasprotniki, turški predsednik turnejo po Evropi izkorišča za lobiranje za vladajočo stranko Pravičnost in razvoj (AK), ki jo je ustanovil in potem več kot desetletje tudi vodil.

"Pravijo, da predsednik ne sme izbrati strani. To je res. Ne razumite me napačno. Do vseh strank sem oddaljen enako," je dejal na zborovanju v Karlsruheju, ki se ga je v dvorani udeležilo okoli 13.000 njegovih podpornikov, medtem ko je pred njo protestiralo okoli 3.000 njegovih nasprotnikov. Med njimi so izbruhnili spopadi, v katerih je bilo več oseb ranjenih.

Erdogan je množici podpornikov, v kateri so prevladovali turški priseljenci, dejal: "Za nas niste samo zdomci, temveč naša moč v tujini." Prebivalce Nemčije s turškimi koreninami je pozval, naj se vključijo v nemško družbo, a naj istočasno ne pozabijo vrednot, vere in jezika domovine. "Čim močnejše je naše sodelovanje v svetu, tem močnejši bomo vsi," je zatrdil turški predsednik.

Vladajoča stranka premierja Ahmeta Davutogluja si prizadeva za oblikovanje predsedniškega sistema. "Prihajajočim generacijam smo zavezani zapustiti tako obliko vladanja, ki je trajna in močna. Zato potrebujemo novo ustavo in izvršno predsedovanje," je še dejal Erdogan.

Pritožba opozicije je bila zavrnjena
Opozicijska prokurdska Ljudska demokratična stranka se je pretekli teden pritožila volilni komisiji, da Erdogan s svojimi govori, v katerih jasno podpira stranko AK in kritizira njene nasprotnike, krši ustavo. Pritožba je bila zavrnjena.

Cilj stranke AK je na junijskih volitvah doseči povečanje števila sedežev v 550-članskem parlamentu na 400 in tako osvojiti dvotretjinsko večino v parlamentu, kar bi odprlo pot v ustavno spremembo ureditve v predsedniški sistem brez referenduma.

Poleg Turkov v domovini ima volilno pravico še okoli 2,8 milijona Turkov v tujini, med njimi pa jih okoli 1,4 milijona, polovica torej, živi v Nemčiji.