Če Orban meni, da begunci niso evropski problem, pa je Erdogan prepričan, da je prav Evropa tista, ki je Sredozemlje spremenila v pokopališče. Foto: Reuters
Če Orban meni, da begunci niso evropski problem, pa je Erdogan prepričan, da je prav Evropa tista, ki je Sredozemlje spremenila v pokopališče. Foto: Reuters
Viktor Orban
Orban prepričuje evropske voditelje v nujnost zaščite meja EU-ja. Foto: EPA
Budimpešta
Na železniški postaji Keleti v Budimpešti je obtičalo najmanj 2.000 beguncev. Foto: Reuters
Madžarska
Madžarska je postala izhodišče beguncev za pot v zahodne članice EU-ja. Foto: Reuters
Donald Tusk in Viktor Orban
Orban se je srečal z voditelji EU-ja. Foto: Reuters

"Evropske države, ki so spremenile Sredozemsko morje - zibelko starodavnih civilizacij - v migrantsko pokopališče, sodelujejo v zločinu, ki se zgodi vsakič, ko begunec umre," je dejal Erdogan.

Turčija daje zatočišče okoli 1,8 milijona beguncem iz Sirije in je Evropi že večkrat očitala, da noče prevzeti svojega dela bremena.

"Evropske države, ki so določile merila za temeljne človekove pravice in svoboščine, zdaj obračajo hrbet tem načelom," je poudaril Erdogan. Po njegovih besedah "ni pravično, da nam naprtijo problem, s katerim se spoprijema ves svet".

Omenil tudi otroško truplo
Erdogan je v govoru omenil tudi sirskega dečka, čigar truplo je naplavilo na turško obalo po nesreči čolna z begunci v Egejskem morju. "Truplo triletnega otroka, ki je umrl na čolnu z begunci v Sredozemskem morju, je naplavilo na naše obale. Ne bo celotno človeštvo odgovorno za (smrt) tega triletnega otroka na naših obalah?" se je vprašal Erdogan.

Turška vlada je ta teden sporočila, da je turška obalna straža v prvih petih mesecih letošnjega leta v Egejskem morju rešila več kot 42.000 beguncev, samo prejšnji teden več kot 2.160. Erdogan je še dejal, da se v Sredozemlju utaplja celotno človeštvo. "Vrednote, ki nas določajo, se utapljajo. Vsako truplo, ki ga naplavi na naše obale, odpre velike rane v naših srcih," je poudaril.


Pahor in Ader za rešitev krize
Predsednika Madžarske in Slovenije, Janos Ader in Borut Pahor, sta se v Budimpešti zavzela za skupno, evropsko rešitev krize z begunci. Ader je opozoril, da je rešitve za humanitarno krizo treba najti kmalu, saj se bliža zima, in se zavzel za ostrejše ukrepanje proti tihotapcem z ljudmi, ki zlorabljajo ranljivost migrantov. Menil pa je, da je treba upoštevati tudi pomisleke za nacionalno varnost. Pahorja je pozval k podpori ideje, da bi na ravni EU-ja odprli skupni sklad, s katerim bi financirali begunska taborišča v državah, v katere pridejo najprej, da pa se čas za nenehno zbiranje zamisli izteka. Menil je še, da sistem kvot za porazdelitev beguncev po državah članicah EU-ja ne bo rešil glavnega vprašanja. Kratkoročno bo treba ustaviti pritisk prebežnikov na meje EU-ja, dolgoročno pa zagotoviti politično stabilnost in ustrezne razmere za gospodarsko okrevanje v državah, iz katerih begunci prihajajo.

Pahor se je strinjal, da je skupna evropska rešitev begunske krize tudi v interesu Slovenije. Tako bi razbremenili države, ki so najbolj obremenjene, kot je npr. Madžarska, da bi se tako izognili še bolj dramatičnemu položaju. "Če se želimo uspešno spoprijeti s to krizo, ki je najprej kriza ubogih ljudi, ki so bili izpostavljeni vojnam in vsemu, kar vojne zlega prinašajo, potem moramo oblikovati kratkoročno in dolgoročno politiko tako, da se bodo lahko čim prej vrnili domov in da bodo uživali mir in da jim bo dolgoročno omogočena tudi blaginja," je še dejal.


Orban: Mi imamo krščanske korenine, begunci so muslimani
Precej drugačne poglede pa ima madžarski premier Viktor Orban, ki meni, da sprejem beguncev ni evropski problem, ampak nemški, saj vsi želijo v Nemčijo. "To ni evropski problem. Ta problem je nemški problem," je v Bruslju po srečanju s predsednikom Evropskega parlamenta, Nemcem Martinom Schulzem, dejal Orban, ki se je srečal še s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.

Kot je poudaril Orban, begunci ne želijo ostati na Madžarskem, na Slovaškem, v Estoniji ali na Poljskem. "Vsi hočejo v Nemčijo." Glede kaosa z begunci na madžarskih tleh, kamor jih je samo avgusta prispelo 50.000, zadnje dni pa so tisočim med njimi na glavni železniški postaji v Budimpešti onemogočali pot naprej v Evropo, je Orban dejal, da sta tako nemška kanclerka Angela Merkel kot avstrijski kancler Werner Faymann dejala, da noben begunec ne sme zapustiti Madžarske, ne da bi ga tam registrirali.

"Naša naloga je, da jih registriramo, in jih registriramo," je izjavil Orban. "Sem sem prišel, da bi predsedniku Schulzu povedal, da Madžarska dela vse, kar je mogoče, da bi zagotovila regulacijo, kar kot članica na zunanji meji območja schengena mora storiti," je še povedal Orban. Dodal je, da je Schulza tudi prosil, da evropskim poslancem pove, naj nehajo kritizirati Madžarsko, medtem ko ta dela to, kar mora.


Francija in Nemčija s predlogi za rešitev krize
Francija in Nemčija bosta pripravili skupen predlog za reševanje begunske krize, pri čemer se bosta osredotočili na sprejem beguncev in pravično razporeditev po Evropi. "EU mora ukrepati odločno in v skladu s svojimi vrednotami," sta v skupni izjavi zapisala Francois Hollande in Angela Merkel. "Ti moški in ženske s svojimi družinami bežijo pred vojno in pregonom. Potrebujejo zaščito."

"Zjutraj sem govorila s francoskim predsednikom. Skupno nemško-francosko stališče, ki ga bomo posredovali evropskim institucijam, je, da potrebujemo obvezne kvote v Evropski uniji, da si porazdelimo breme. To je načelo solidarnosti," je dejala Merklova.

Merklova in Hollande sta se zavzela za skupno pobudo za oblikovanje evropske migracijske politike: EU bi se moral odpreti beguncem.
Ob uvedbi kvot predlagata tudi izboljšanje standardov pri določanju pravice do azila. Vse nezakonite priseljence oz. ekonomske migrante bi bilo treba vrniti v njihove države.


Cilj: Pravična razporeditev
Schulz je na drugi strani Orbanu očital, da ob migrantski problematiki izpostavlja napačna vprašanja. Dejal je tudi, da je morda že res, da vsi ljudje nočejo ostati na Madžarskem, a zaradi tega mora biti cilj pravična razporeditev beguncev.

Kot je ponazoril, 400.000 ali 500.000 beguncev v Evropi ni problem, če jih razporedijo med 507 milijonov ljudi, ki živijo v 28 članicah EU-ja. Prosilcem azila pa je Schulz sporočil, da se morajo sprijazniti s tem, da si ne morejo izbrati države, ki jih bo sprejela.

"Evropejce je strah"
Ena od njih je denimo Madžarska. Orban je namreč beguncem sporočil, naj ne prihajajo na Madžarsko. "Prosim, ne prihajajte. Tvegano je priti. Ne moremo zagotoviti, da vas bomo sprejeli," je dejal. Povedal je še, da je Madžare, Evropejce, strah, "ker vidijo, da evropski voditelji, med njimi premierji, niso sposobni nadzirati razmer".

Tusk se na Orbanove izjave ni odzval, je pa članice EU-ja pozval, naj sprejmejo vsaj 100.000 beguncev in tako olajšajo pritisk na mejah. "Sprejem beguncev je pomembne gesta resnične solidarnosti. Pravična razporeditev najmanj 100.000 beguncev med članice je nekaj, kar trenutno dejansko potrebujemo," je dejal Tusk.

Evropa ima krščanske korenine
V prispevku v nemškem časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung je Orban zagovarjal odločitev, da ob meji s Srbijo postavijo ograjo za zajezitev vala prebežnikov, saj je na Madžarsko samo letos prispelo skoraj 150.000 nezakonitih priseljencev, kar je 3,5-krat več kot lani, čeprav se leto še ni končalo. Po besedah madžarskega premierja Evrope ne dušijo več le begunci, temveč ji grozi sodobna selitev narodov. "Vsak dan vidimo, kako prihaja na sto tisoče ljudi, ki trkajo na naša vrata, še milijoni bi lahko iz gospodarskih razlogov prišli v Evropo," je zapisal.

Spomnil je, da je priseljevanje tudi donosen posel za kriminalne združbe, ki so od leta 2000 s tem zaslužile skoraj 16 milijard evrov in povzročile smrt 30.000 ljudi. "Kar se dogaja na morju, cestah in ob naših mejah, je nečloveško, kar dela Evropa, pa je norost," je poudaril in odgovornost za razmere pripisal EU-ju in njeni neprimerni politiki do priseljencev.

Evropo je posvaril, da bo v "ključnem boju poražena", če se ne bo vrnila na "pot treznega mišljenja". Po njegovem mnenju bi bilo treba dati prednost zaščiti zunanjih meja, schengensko območje pa je označil za enega največjih dosežkov evropskega povezovanja. Če nam meja ne bo uspelo zaščititi, bo schengenski režim lahko ogrožen, je menil Orban. Po njegovem mnenju je "dokaj skrb vzbujajoče", da razen Špancev in Madžarov nihče ne želi zaščititi meja Evrope. "Evropa bi morala razumeti, da tisti, ki so napadeni, ne morejo sprejeti nikogar. Tu gre za invazijo," je poudaril.

Zapisal je tudi, da migranti prihajajo iz drugačne kulture, večina je muslimanov, Evropa pa ima korenine v krščanstvu. "Če bomo na to pozabili, bi lahko naše vrednote postale manjšinske na naši lastni celini," je sklenil Orban.

Madžarska je v zadnjih mesecih postala ena glavnih tranzitnih držav za begunce, ki se večinoma iz kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu želijo prebiti v zahodne članice EU-ja, med katerimi je na vrhu seznama njihovih želja Nemčija. Vlada v Budimpešti je že zaprosila za osem milijonov evrov za pomoč pri reševanju begunske krize, v Bruslju pa sporočajo, da prošnjo proučujejo.

Prihodnji teden lahko Madžarska od Evropske komisije pričakuje predlog za prerazporeditev beguncev z njenega ozemlja po drugih članicah Unije, podoben majskemu predlogu za pomoč Italiji in Grčiji. Vse tri države se spoprijemajo z največjim številom beguncev.

Razkol med Vzhodom in Zahodom
Tusk je opozoril na razhajanja med Vzhodom in Zahodom EU-ja glede sprejemanja beguncev. "Oprostite mi to poenostavitev, a obstaja razkol med Vzhodom in Zahodom EU-ja," je v govoru pred veleposlaniki EU-ja davi dejal Tusk.

Po njegovih besedah "nekatere države razmišljajo zgolj o ustavitvi vala beguncev, kar simbolizira sporna ograja na Madžarskem, medtem ko druge želijo več solidarnosti in zagovarjajo tako imenovane obvezne kvote" za razporeditev beguncev med 28 članic povezave.

Ključni izziv ob teh napetostih je po mnenju Tuska, da se najde ambiciozen skupni imenovalec. Predsednik Evropskega sveta je sicer še dejal, da EU letos na svojih zunanjih mejah pričakuje registracijo več kot 500.000 "nepravilnih" prihodov. Kot je poudaril, bo med prišleki del resničnih prosilcev za azil iz Sirije in od drugod.

EU bo po njegovih besedah izpolnil svoje obveznosti v skladu s konvencijo ZN-ja o beguncih, "a tega ne bo mogoče storiti, če bomo v procesu žrtvovali javni red," je posvaril Tusk.

Turneja po najbolj obremenjenih članicah
Medtem je podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans med obiskom v Atenah dejal, da se Evropa zaradi navala beguncev in prebežnikov spopada s humanitarno in politično krizo brez primere. "Moramo najti evropske odgovore za problem, ki ga države ne morejo rešiti same," je dejal Timmermans. "Evropa se spoprijema s humanitarno in politično krizo brez primere."

Timmermans s komisarjem za migracije, državljanstvo in notranje zadeve Dimitrisom Avramopulosom obiskuje države, ki so najbolj na udaru zaradi navala prebežnikov. S predstavniki grških oblasti sta govorila o tem, kako naj grške oblasti v najkrajšem možnem času izkoristijo sredstva, ki jim jih je za pomoč namenil EU. Tudi Timmermans je izrazil pretresenost ob fotografijah trupla sirskega dečka, ki ga je naplavilo na turško obalo. "Ni človeka z dušo, ki ne bi bil strašno pretresen ob teh fotografijah."

Timmermans in Avramopulos bosta v petek obiskala otok Kos, enega od grških otokov, ki so jih preplavili prebežniki, med katerimi so številni sirski begunci. V zadnjih tednih se je njihovo število skokovito povečalo, saj so mnogi izkoristili ugodno poletno vreme in se podali na pot iz Turčije. Z ladjo naj bi danes na celino prepeljali 1620 prebežnikov, s čimer želijo grške oblasti zmanjšati pritisk na močno obremenjeno infrastrukturo na otokih.