Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.2 od 88 glasov Ocenite to novico!
Španija
Pri britanskem časopisu The Independent so zapisali, da je v primerjavi z zapletenostjo katalonskega vprašanja še 'brexit videti lahek kot sprehod po parku'. Foto: Reuters
Vasilka Sancin
Sancinova je opozorila, da je treba ločiti med notranjo in zunanjo dimenzijo pravice do samoodločbe. Foto: BoBo
Deklaracija
Deklaracija o neodvisnosti Katalonije nima nikakršnih mednarodnopravnih učinkov. Foto: Reuters
       V Kataloniji se stvari odvijajo precej bolj hitro, najbrž lahko rečem, da prehitro. Referendumsko dogajanje 1. oktobra je večino Evrope najbrž spravilo v šok, zdaj bi bilo bolje opravljati počasnejše korake. Razumljiva je vzhičenost nad idejo, da bi končno prišli do svoje države, a treba je priti na jasno, koliko prebivalcev Katalonije si to dejansko želi in kakšne bodo posledice.       
 Janja Hojnik
Janja Hojnik
Hojnikova je dejala, da se stvari v Kataloniji verjetno odvijajo prehitro. Foto: Osebni arhiv
       Kosovo je tako rekoč edini primer 21. stoletja, ki se je odvil zunaj dekolonizacijskega procesa, kjer je prišlo do odcepitve brez soglasja teritorialne države in je novo državo Kosovo priznala večina držav, čeprav še vedno ne nekatere vodilne svetovne velesile, tudi ne vse članice EU-ja, prav tako pa Kosovo ni članica ZN-a. Tudi ob sami razglasitvi kosovske neodvisnosti je bilo poudarjeno, da gre za sui generis primer, ki ne ustvarja precedensov.       
 Vasilka Sancin
Katalonija
Že res, da je na referendumu več kot 90 odstotkov udeležencev podprlo neodvisnost Katalonije, a udeležba je bila manj kot 50-odstotna. Foto: Reuters
       Pravo EUja določb o odcepitvi nima. Podpisnice temeljnih pogodb EU-ja so države članice in njih zavezuje pravo EU-ja in jim hkrati daje pravice. Če neka država nastane na novo, to ni država članica EU-ja. V pogodbah EU-ja ni določb, denimo, o tem, koliko poslancev bo imela v Evropskem parlamentu, kako bo s komisarji, sodniki EU-ja itd.       
 Janja Hojnik
Mariano Rajoy
Španski premier Mariano Rajoy je dal Barceloni pet dni časa, da se izreče, ali so v torek razglasili neodvisnost ali ne. Foto: Reuters
       Regij, ki si prizadevajo za neodvisnost, je v Evropi veliko in predvsem, mislim, vedno več. Poleg tega, tako kot Slovenija, imajo te države gospodarske pomisleke – ali si upajo zameriti se Španiji? Končno ni zanemarljivo dejstvo, da danes v Evropi vlada desnica, stranke, ki se v Evropskem parlamentu združujejo v Evropsko ljudsko stranko. Iz te stranke je španski predsednik vlade, nemška predsednica vlade, predsednik Evropske komisije itd. Ti danes nedvomno izkazujejo medsebojno solidarnost.       
 Janja Hojnik

Dodaj v

"Osamosvajanja Katalonije ne moremo primerjati s Slovenijo ali Kosovom"

Pravni pogledi na katalonsko vprašanje
13. oktober 2017 ob 06:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Pravica do odcepitve na račun ozemeljske celovitosti države je bila do zdaj mednarodnopravno priznana le nesamoupravnim območjem v procesu dekolonizacije, saj gre za najbolj ekstremno in zadnjo možnost v okviru pravice do samoodločbe," pravi mednarodna pravnica Vasilka Sancin.

Sancinova dodaja, da se zgolj v doktrini ta možnost omenja v primeru, ko bi bile narodu hudo in množično kršene človekove pravice in so se vsi poskusi uveljavitve notranje samoodločbe izkazali za neuspešne.

Želje večine (ne vseh!) Kataloncev o neodvisnosti na eni strani, odločnost in sklicevanje na ustavo Madrida na drugi. Razmere v Kataloniji so se znašle v patpoložaju, ko nihče natančno ne ve, kaj bo sledilo naslednji dan in kako se bodo stvari obračale. Čeprav obstaja vtis, da so mnogi Evropejci naklonjeni katalonskemu boju za neodvisnost, sploh po krvavem posredovanju španske policije na referendumski dan, pa so voditelji največjih evropskih držav in politični veljaki v Bruslju jasni - Kataloniji ne puščajo skoraj nobenega upanja, da bo kdaj dejansko postala samostojna država.

Zakaj je tako? Ali pravica do samoodločbe pomeni tudi pravico do odcepitve od matične države? Kakšne so vzporednice in razlike med osamosvajanjem Kosova oziroma Slovenije s Katalonijo? Kaj pravo Evropske unije govori o odcepitvi določene regije, katere matična država je že članica Unije? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri dveh uglednih mednarodnih pravnicah, izredni profesorici prava na mariborski pravni univerzi Janji Hojnik, ki je strokovnjakinja predvsem za pravo EU-ja, in izredni profesorici na Pravni fakulteti v Ljubljani ter predstojnici Katedre za mednarodno pravo Vasilki Sancin.

Katalonski regionalni voditelji so v torek podpisali deklaracijo o neodvisnosti. Kakšen pravni status, če sploh, ima ta dokument?
Sancin: Ta dokument nima mednarodnopravnega statusa, gre za akt avtonomnih oblasti, ki sam po sebi nima mednarodnopravnih učinkov.
Hojnik: Deklaracija je najprej politični dokument, s katerim so druge države pozvane, da priznajo Katalonijo kot samostojno in neodvisno. Kot vemo, po notranjem španskem ustavnem pravu to ni pravno veljaven dokument, številne druge države pa so že izjavile, da se na deklaracijo ne bodo odzvale in s tem Katalonije ne bodo priznale kot neodvisne. To priznanje, zlasti ključnih evropskih držav, pa je, kot vemo, bistveno za nadaljnje delovanje Katalonije.

Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo podobno pomembno ne le to, da smo sami razglasili neodvisnost, ampak predvsem to, da so nas v kratkem priznale številne države v Evropi in po svetu ter da smo bili sprejeti v mednarodne organizacije. Brez tega bi bila Slovenja v velikih težavah. A položaja sta različna. Slovenci smo imeli v jugoslovanski ustavi določeno pravico do samoodločbe, bili smo federalna enota s pravico do odcepitve. Iz Jugoslavije smo šli (tudi) zaradi želje po življenju v demokratični družbi, kot odziv na Miloševićev naraščajoči totalitarizem. Predvsem pa bi izpostavila to, da je poteklo pol leta od plebiscita do dejanske osamosvojitve, v katerem smo pripravili osamosvojitvene akte.

V Kataloniji se stvari odvijajo precej bolj hitro, najbrž lahko rečem, da prehitro. Referendumsko dogajanje 1. oktobra je večino Evrope najbrž spravilo v šok, zdaj bi bilo bolje opravljati počasnejše korake. Razumljiva je vzhičenost nad idejo, da bi končno prišli do svoje države, a treba je priti na jasno, koliko prebivalcev Katalonije si to dejansko želi in kakšne bodo posledice. Gotovo nasilje policije v času referenduma katalonskemu gibanju za neodvisnost povečuje legitimnost, referendum kot upor postane bolj legitimen, več ljudi kot je presunjenih zaradi poniževalnega pretepanja volivcev, več zagovornikov ima gibanje. A na vrat na nos ne velja ukrepati. Misliti je treba na težka vprašanja, kot so ogromen javni dolg – kako se bo delil, na velik izvoz iz Katalonije v preostalo Španijo, kaj bo z delovnimi mesti? Kako lahko Katalonija deluje zunaj EU-ja? Kaj bo z valuto? Slovenija je glede vseh teh vprašanj šla čez dolgotrajne in zapletene postopke in videli smo, kako težko je, ko se razpad zgodi brez dogovora, kakršnega sta, denimo, sklenili Češka in Slovaška. Še danes se Slovenija ukvarja z nasledstvenimi vprašanji nekdanje Jugoslavije, pogosto imamo ob tem občutek, da rezultati teh postopkov niso pošteni do Slovenije. Katalonijo kot najbogatejšo špansko pokrajino gotovo ne čakajo manj težavni procesi.

Pri procesu osamosvajanja Katalonije sta na tehtnici pravica do nedotakljivosti in ozemeljske celovitosti Španije na eni strani in pravice do samoodločbe Kataloncev na drugi. Ali mednarodno pravo kateri izmed pravic daje prednost?
Sancin: Ne, mednarodno pravo ti dve temeljni mednarodnopravni načeli razume v simbiotičnem odnosu in nobena ne sme biti izvrševana na račun druge.

Ali lahko enačimo pravico do samoodločbe in pravico do odcepitve - ali je druga sestavni del prve? Če ni, v čem je potem smisel pravice narodov do samoodločbe?
Sancin: Veljavno mednarodno pravo pravico do samoodločbe opredeljuje kot: "Vsi narodi imajo pravico do samoodločbe. S to pravico si svobodno določajo svoj politični status in svobodno zagotavljajo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj." (npr. 1. člen obeh mednarodnih paktov - Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah)​. Pri tem ločimo notranjo in zunanjo dimenzijo pravice do samoodločbe. Države morajo narodom na svojem ozemlju torej zagotoviti, da lahko uresničujejo zgoraj naštete svobodne odločitve ter jim zagotovijo večjo ali manjšo mero avtonomije. Pravica do odcepitve na račun ozemeljske celovitosti države pa je bila do zdaj mednarodnopravno priznana le nesamoupravnim območjem v procesu dekolonizacije, saj gre za najbolj ekstremno in zadnjo možnost v okviru pravice do samoodločbe, ki se zgolj v doktrini omenja kot možnost v primeru, ko bi bile narodu hudo in množično kršene človekove pravice in so se vsi poskusi uveljavitve notranje samoodločbe izkazali za neuspešne. A tudi v takih položajih v mednarodni skupnosti med državami ni konsenza o tem, da je pravica do t. i. izredne odcepitve mednarodnopravno dopustna.

Katalonija in Španija sta se zdaj znašli v nekakšnem mrtvem teku. Madrid vztraja, da je bil referendum neustaven in da bi bila takšna tudi razglasitev neodvisnosti. Strokovnjaki menijo, da ima španski premier Mariano Rajoy zdaj tri možnosti - da ubere trdo linijo in izkoristi 155. člen španske ustave, ki bi Kataloniji odvzel avtonomnost, da razpiše nove regionalne volitve v Kataloniji ali da privoli v izvedbo pravno obvezujočega referenduma v Kataloniji. Katera možnost se vam zdi najverjetnejša?
Sancin: Gre za politično, ne mednarodnopravno vprašanje. Vsako delovanje, ki bi šlo v smeri ukinjanja že dosežene avtonomije, pa bi lahko bilo problematično z vidika uresničevanja pravice Kataloncev do samoodločbe.

Kako lahko neka regija po mednarodnem pravu pride do neodvisnosti in samostojnosti, kakšni so pogoji za to? Kosovu je na primer uspelo, Kataloniji slabo kaže. V čem so razlike med tema dvema primeroma?
Sancin: Kosovo je tako rekoč edini primer 21. stoletja, ki se je odvil zunaj dekolonizacijskega procesa, kjer je prišlo do odcepitve brez soglasja teritorialne države in je novo državo Kosovo priznala večina držav, čeprav še vedno ne nekatere vodilne svetovne velesile, tudi ne vse članice EU-ja, prav tako pa Kosovo ni članica ZN-a. Tudi ob sami razglasitvi kosovske neodvisnosti je bilo poudarjeno, da gre za sui generis primer, ki ne ustvarja precedensov, kar je v svojem svetovalnem mnenju nakazalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu, ki se sicer do zakonitosti odcepitve Kosova ni opredeljevalo, saj je bilo vprašano le po skladnosti Kosovske deklaracije o neodvisnosti z mednarodnim pravom. Kosova pa tudi faktično ne gre enačiti s Katalonijo, saj so se na Kosovu vsaj od leta 1989 odvijale množične in hude kršitve človekovih pravic kosovskega naroda, ukinjena pa jim je bila tudi avtonomija, kar je v očitnem nasprotju s pravico naroda do samoodločbe. Prav tako ne gre enačiti situacije nastanka novih držav na območju nekdanje Jugoslavije s primerom Katalonije, saj je bila pravica narodov do samoodločbe zagotovljena že z jugoslovansko ustavo, prav tako pa se Slovenija (in druge nekdanje republike) ni odcepila od Jugoslavije, temveč je Jugoslavija razpadla in so na njenem ozemlju nastale nove neodvisne države, kar so potrdila tudi npr. mnenja Badinterjeve arbitražne komisije. Torej nikakor ni šlo za odcepitve na račun ozemeljske celovitosti države.

Hojnik: Razlika med Kosovim in Katalonijo je predvsem v tem, da v primeru Kosova ni bilo ustavne prepovedi odcepitve, medtem ko španska ustava odcepitev izrecno prepoveduje. Kosovo so številne institucije, najpomembnejše pa je Mednarodno sodišče (ICJ) v svetovalnem mnenju iz 2010, označile kot zelo posebno situacijo. Pravica do samoodločbe je izvorno povezana s kolonijami oziroma narodi, ki živijo pod diktatorji. Resolucija Združenih narodov iz leta 1970 tako, denimo, priznava pravico narodov do samoodločbe, HKRATI pa opozarja zoper ravnanja, ki bi ogrozila teritorialno integriteto suverenih držav. Temeljno načelo v takih situacijah torej ni le pravica do samoodločbe, ampak to, da razglasitev neodvisnosti ne sme kršiti demokratične ustave. Slovenska neodvisnost ni kršila jugoslovanske ustave, tudi kosovska ne, pri Španiji pa je drugačna situacija. Poleg tega moramo upoštevati, da je bilo Kosovo pod dejanskih protektoratom Združenih narodov, da je tam ZN zagotavljal mir in ugotavljal, da drugače kot z neodvisnostjo ne bo rešitve kosovskega vprašanja. Pri Španiji je situacija drugačna in tudi rešitev težav bo najbrž morala biti drugačna, če se bosta želela ohraniti mir in vsaj dosedanja blaginja.

Bi Katalonija v primeru neodvisnosti postala pravna naslednica pogodb, ki jih je sklenila Španija?
Sancin: V primeru nastanka nove države te samodejno nasledijo t. i. radicirane mednarodne pogodbe, torej tiste, ki urejajo ozemeljske režime, za multilateralne pogodbe velja, da lahko depozitarju notificira nasledstvo, pri dvostranskih pogodbah ali zaprtih večstranskih pogodbah pa so potrebni konkretni dogovori med pogodbenicami. Lahko se dogovorijo in uporabijo teorijo kontinuitete, torej nasledstvo takih pogodb, v nekaterih primerih pa pogodbenice vztrajajo pri pristopu "clean slate", kjer je treba pogodbena razmerja urediti na novo.

Kaj pravo Evropske unije govori o tem, ko se en del države članice odcepi? Nekje sem zasledila, da sledi "Prodijevi doktrini"(imenovani po nekdanjem predsedniku Komisije Romanu Prodiju), ki pravi, da regija, ki se odcepi od matične države, samodejno preneha biti članica EU-ja z dnem razglasitve svoje neodvisnosti, in mora nato skozi običajen pristopni postopek, če želi znova postati članica.
Hojnik: Pravo EU-ja določb o odcepitvi nima. Podpisnice temeljnih pogodb EU-ja so države članice in njih zavezuje pravo EU-ja in jim hkrati daje pravice. Če neka država nastane na novo, to ni država članica EU-ja. V pogodbah EU-ja ni določb o tem, koliko poslancev bo imela v Evropskem parlamentu, kako bo s komisarji, sodniki EU-ja itd.

Za to druge možnosti od te, ki jo omenjate, tj. da gre skozi običajen pristopni postopek, ne vidim. Ta nova država mora podpisati temeljne akte EU-ja, te akte je treba prilagoditi, da bodo upoštevali to novo državo članico in morebitne druge posebnosti, ki se običajno uredijo v pogodbi o pristopu. Nedvomno bi bilo pri tem Kataloniji lažje od Slovenije v tem smislu, da pravo EU-ja danes že velja v Kataloniji, da je njihov pravni red že usklajen s pravnim redom EU-ja, da ga poznajo inšpektorji in sodniki, tako da posebni screeningi njihove zakonodaje najbrž ne bi bili potrebni ali pa vsaj ne običajni. A po drugi strani je Katalonija v bistveno težjem položaju, upoštevajoč, da pristop zmeraj zahteva soglasje vseh obstoječih držav članic. Če ne upoštevamo držav, ki so izrecno odklonile priznanje neodvisne Katalonije, nam še zmeraj ostane Španija. Anglija je bila v tem pogledu bistveno manj čustvena do vprašanja škotske neodvisnosti, kot je Španija.

Lahko se pogovarjamo o tem, da se v Pogodbo o EU-ja vnese določba o tem, da država, ki se odcepi od katere države članice EU-ja, postane samodejno članica EU-ja, vendar do takšne določbe ne more priti brez soglasja vseh sedanjih držav članic. In tu smo pred istim problemom. Takega soglasja danes ne more biti.

Bi v primeru odcepitve Katalonija morala izstopiti tudi iz evrskega območja?
Hojnik: Seveda. Za evrsko območje velja enako. V evrskem območju si lahko samo, če se vse obstoječe države članice evrskega območja strinjajo s tem. Sicer so pogoji za vstop bolj formalni, izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev, vendar ne biti v EU-ju, a biti v evrskem območju, ni mogoče. To, da imata Črna gora in Kosovo evro, je nezakonita praksa. To ni bilo dogovorjeno z EU-jem in EU temu uradno nasprotuje. Črna gora in Kosovo torej nista članici evrskega območja.

Kako komentirate zadržanost uradne slovenske politike do vprašanja Katalonije?
Hojnik: Uradna slovenska politika ima seveda pri komentiranju dogodkov v Kataloniji precej bolj zavezane roke, kot jih imamo državljani. Kolikor vem, je bil naš politični vrh med redkimi v Evropi, ki so sploh komentirali dogajanje in izražali zaskrbljenost nad dogodki v času referenduma. Preden bi želeli biti morda kritični do tega, da ni naš politični vrh bolj ognjevito nastopil, morebiti že vnaprej priznal neodvisne Katalonije itd., se moramo vprašati, zakaj so bile vse druge države tiho. Naš politični vrh mora razmišljati strateško, ne čustveno, kot lahko mi. Kaj pomeni, če bi bila Slovenija edina, ki bi izrecno stopila v napad nad Španijo? Po eni strani politično, po drugi strani pa tudi gospodarsko? V medijih lahko spremljamo, koliko velikih korporacij je že preneslo sedež iz Katalonije v preostalo Španijo. Kaj bi se zgodilo, če bi šla naša politika v diplomatsko vojno s Španijo? So naša podjetja pripravljena izgubiti španski trg? Politični vrh mora vsekakor misliti na takšne stvari.

Zakaj, menite, so EU in najvplivnejše države (Nemčija, Francija) tako zadržane glede podpore Kataloniji in vztrajajo, da gre za notranjo zadevo Španije? Se bojijo teorije domin, da bi ena odcepitev sprožila še druge, na primer Flandrije, Baskije, Severne Italije?
Hojnik: Torej, če najprej odgovorim za države. Seveda, te so tiho tudi zaradi svoje notranje situacije. Gre za federalne države, ki si nedvomno ne želijo, da se regije počasi odcepijo in da pridejo v neko situacijo, kakršno so imele pred Bismarckom.

Druga stvar je pa seveda sama Evropska unija, zlasti Evropska komisija. Ta bi se po mojem mnenju lahko (v smislu, da ima za to pravne podlage) in bi se morala odzvati na dogajanje v času referenduma. V Pogodbi o EU-ju piše, da je vrednota EU-ja dostojanstvo ljudi. Da smo imeli skoraj tisoč poškodovanih volivcev, je v nasprotju s to vrednoto. Če bi šlo za dogajanje na Madžarskem ali Poljskem, bi bil odziv Evropske komisije prav gotovo drugačen in problematika ne bi bila zgolj notranjepolitično vprašanje zadevne države. Tu gre za to razliko med vzhodnimi in zahodnimi evropskimi pljuči. Juncker pravi, da EU potrebuje oba dela, da se ne zaduši, a večkrat se je pokazalo, da ta dva dela nista enakopravna.

O vprašanju Katalonije so govorili tudi v četrtkovem Globusu, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi.

Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
Olympiakos
# 13.10.2017 ob 07:26
Katalonije in Kosova se res ne more primerjati.

1. ...saj od leta 1989 odvijale množične in hude kršitve človekovih pravic kosovskega naroda...
Kosovski narod ne obstaja. Albanci so dobili še eno državo, med tem ko Katalonci nimajo pravice do svoje, ki so jo v preteklosti že imeli.
2. Albanci so oboroženo napadali državno policijo, vojsko. Med drugimi je bil OVK na seznamu terorističnih organizacij, tako kot ETA, Al Kaida. Katalonci se niso šli oboroženega spopada.
3. V Kataloniji je bil referendum. Na Kosovem ni bilo referenduma.
4. Na Kosovem je po enostranski razglasitvi neodvisnosti potekalo etnično čiščenje (2014 Marec). Katalonci Špance niso nikamor pregnali.
5. Kosovo se je odcepilo na silo. Katalonija želi neodvisnost doseči po mirni poti.
6. O človekovi pravicah na Kosovu je brez veze razlagati.
presenečen
# 13.10.2017 ob 06:42
"Osamosvajanja Katalonije ne moremo primerjati s Slovenijo ali Kosovom"

Malo si preberte katalonsko zgodovino, pa boste videli da je Katalonija enako ali še bolj upravičena do osamosvojitve.

Katalonija srčno upa da jo bo Slovenija podprla in z njo sočustvovala, drugače bomo izpadli dvolični!
dR9d
# 13.10.2017 ob 06:52
Osamosvajanja Katalonije ne moremo primerjati s Slovenijo ali Kosovom

seveda da ne, albanci že imajo svojo državo, albanijo...
opat
# 13.10.2017 ob 06:42
Seveda,Katalonci kot narod nimajo pravice do samoodločbe. Jasno, da sem bedak ker tega ne razumem. Ampak razumni so pa vsi tisti, ki se priklanjajo Evropski Uniji, vklučno z novinarji, ki izdelujejo takšno proevropsko s...... Pišite kar hočete. Zame ni razlik med narodi. Konec.
presenečen
# 13.10.2017 ob 06:50
Sancinova je opozorila, da je treba ločiti med notranjo in zunanjo dimenzijo pravice do samoodločbe. Foto: BoBo

Tole je pa bob leta. Dajmo te dimenzije malo v razpravo, dejstva, argumenti, zgodovina..
adnan1984
# 13.10.2017 ob 06:53
Dejte no nam butalam pamet solit. Kosovo kot najmanj razvita država v Evropi, dobi samostojnost.
Kataloncev, ki jih je skoraj deset milijonov, in ki so sto krat bolj razviti od Kosova, pa pač ne morejo dobiti, ker ta višji interes mi butale pač ne razumemo.
Za mene so Katalonci n.a.r.o.d. z svojo lepo zgodovinsko tradicijo,ki ima pravico samostojnosti.
Če pa mi butalci tega ne razumemo, pa hvala lepa za take razlage.
Pa sem vedno imel intelektualce, za nekaj bolj razvite od nas butalcev-navadnih. Pa vidim, da temu ni tako,interes se uvlekel tud tam gor.
Sej ja ni čudno, ko je vsak sistem prišel na oblast, je prvo intelekt sesul, pol pa ni blo problema.
Svoboda Kataloniji!
SamoRes
# 13.10.2017 ob 07:11
Če bi šlo za dogajanje na Madžarskem ali Poljskem, bi bil odziv Evropske komisije prav gotovo drugačen in problematika ne bi bila zgolj notranjepolitično vprašanje zadevne države.

To je bistvo članka. Slovenci, Hrvati, Romuni in ostali vzhodnjaki smo v EU drugorazredni državljani. Cenena delovna sila. Kolonije.
webman
# 13.10.2017 ob 07:22
Ko je postalo Kosovo svoja država, je to jasen signal, da lahko vsaka tudi tudi še tako, mejno legitimna entiteta postane svoja država.
Mirko Tipka
# 13.10.2017 ob 07:03
Zakaj ne moremo primerjati?

Ljudje na območju Katalonije, Slovenije, ... so se odločili, da bodo sami peljali zgodbo naprej. Ali ni temeljna pravica demokracije odločanje ljudstva?

Dvojna merila.. samo to je to... nič drugega
alex961
# 13.10.2017 ob 07:38
Seveda se primera Katalonije in Kosova ne da primerjati. Kosovo je integralni del suverene države, ki so jo evropske države z bombardiranjem prisilile v odsvojitev njihovega teritorija, v korist prebivalcev iz sosednje Albanije . Katalonija je ozemeljsko in kot narod samostojna, sicer trenutno v okviru druge države. Vsi ti poskusi diskreditiranja Kataloncev so pravniški diskurzi, kako opravičiti mlačen odziv EU.

Jaz osebno jim pravico do samostojnosti priznavam. Še kdo?

Jaz
kvisko75
# 13.10.2017 ob 06:36
Pa sem mislil, da se da primerjat kar sam hočeš. Tudi gobe pa pomidore med sabo...
aktivist
# 13.10.2017 ob 06:56
Jo je Turk dobro naucil.
fah-q
# 13.10.2017 ob 09:14
Tudi ob sami razglasitvi kosovske neodvisnosti je bilo poudarjeno, da gre za sui generis primer, ki ne ustvarja precedensov

tile pravniki so prav neverjetni. mogoče bi morali besedo "sprenevedanje" spremenit v "pravnikovanje"..

:)
jarovit
# 13.10.2017 ob 07:46
Tako kot imajo mafija svoje pravnike imajo tudi politika svoje. Ti dve iz članka spadata med slednje.
firtoh
# 13.10.2017 ob 08:45
Slovenska neodvisnost ni kršila jugoslovanske ustave, tudi kosovska ne, pri Španiji pa je drugačna situacija
Hehehe
Slovenija je kršila 5.člen ustave.O nespremenljivosti mej brez soglasja vseh republik in AP
vxxxx
# 13.10.2017 ob 08:26
". Iz Jugoslavije smo šli (tudi) zaradi želje po življenju v demokratični družbi, kot odziv na Miloševićev naraščajoči totalitarizem."

Meni ni jasno, kaj ima Milošević veze z našo odcepitvijo !?
Miloševič niti pred, niti med osamosvojitvijo Slovenije NI bil ne predsednik Jugoslavije in ne predsednik vlade !
Delat take povezave je isto kot bi reku, da je nekdo v Bagdadu postal musliman zato, ker je papež v Vatikanu katolik. - nima smisla
J@st
# 13.10.2017 ob 07:31
Razlika med Kosovim in Katalonijo je predvsem v tem, da v primeru Kosova ni bilo ustavne prepovedi odcepitve, medtem ko španska ustava odcepitev izrecno prepoveduje.
----------------------
Kak če bi preden nakladala, bi jo prebrala vsaj na spletu, gospa "pravnica"?
"Član 8.

Teritorija Republike Srbije je jedinstvena i nedeljiva."
urle
# 13.10.2017 ob 07:28
Matr, no, rešitev je na dlani, brez pravnih mnenj.. čez pol leta od danes se organizira nov referendum za katerega se madrid obveže, da ne bo poslal živali nad ljudi in se bo videlo koliko kataloncev je za in koliko proti, ker bodo prišli verjetno 90%+.
veza
# 13.10.2017 ob 07:20
Eno je legalnost, drugo je legitimnost, YU je bila zveza republik, nacionalnih držav, če ne bi bilo deklaracije Srbske akademije znanosti in umetnosti in Miloševića, ki jo je skušal uveljaviti, mi ne bi nikoli imeli legitimne pravice do odhoda iz federacije.
Je pa razpad SFRJ terjal okoli 100.000 žrtev, to se kar nekako pozablja.
EU bo skupnost enakopravnih držav in regij, ali pa bo spet vse razpadlo na mestne državice, kot je bilo pred 19. stol, sedanji dinozavri iz Bruslja morajo čimprej v zgodovino.
Pravniki pa, trije pravniki, štiri mnenja, na koncu zmaga močnejši na terenu, poglejmo Krim, Izrael, Kitajsko...
help
# 13.10.2017 ob 09:08
LOL šef iz ZDA in Bruslja je rekel, da en moremo primerjati, zato ne moremo primerjati, a je jasno OKEJ!! Pri Kosovu je šlo za odvzem ozemlja sovražni državi in smo dobili novo bazo blizu Rusije, kaj naj delamo s to Katalonijo? a ne vidite da pravniki, ki jih mi plačujemo to govorijo? Kaj tu ni jasno.
zapravico
# 13.10.2017 ob 08:15
Katalonce nočejo izpustit,ker bi bil madrid ob velik kos pogače
direndaj
# 13.10.2017 ob 07:28
EU je ječa narodov...........
tyhobrahe
# 13.10.2017 ob 06:59
So se komu orosile oči in ga je nostalgija popeljala v zgodnja devetdeseta, ko se je Slovenija osamosvajala. Kakorkoli že bo, meni so se oči orosile in si nisem mogel nič s tem pomagati. Ni mi vseeno niti za Katalonijo, niti za Španijo, kot mi nekoč ni bilo vseeno niti za našo Slovenijo niti Jugoslavijo. Priznati Katalonijo, bi bilo za Evropo in svet danes priznati na desetine držav sveta, ki bi bile naposled priznane v nekaj desetletjih. Sicer pa sem že zdavnaj zemljan,ne glede kaj sem po narodnosti in kako pripadnost čutim.
jarovit
# 13.10.2017 ob 12:12
Sancin: Kosovo je tako rekoč edini primer 21. stoletja, ki se je odvil zunaj dekolonizacijskega procesa, kjer je prišlo do odcepitve brez soglasja teritorialne države ......

nato v nadaljevanju:
Tudi ob sami razglasitvi kosovske neodvisnosti je bilo poudarjeno, da gre za sui generis primer, ki ne ustvarja precedensov, kar je v svojem svetovalnem mnenju nakazalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu, ki se sicer do zakonitosti odcepitve Kosova ni opredeljevalo, saj je bilo vprašano le po skladnosti Kosovske deklaracije o neodvisnosti z mednarodnim pravom.......
----------------------------------------
Hahaha. Precedens, ki ne ustvarja precedensov saj je bilo to ob precedensu tako rečeno.
Take bedarije lahko izreče res samo visoko izobražen in mednarodno priznan pravnik.
Olympiakos
# 13.10.2017 ob 08:21
@vojnaslo91

Olympiakos # 13.10.2017 ob 07:26
Albanci so dobili še eno državo, med tem ko Katalonci nimajo pravice do svoje, ki so jo v preteklosti že imeli.
---------------
Manjka se držav....na primer Ciper. A poznaš narod, ki se imenuje Ciprčani? Ha,ha,ha...
A ni to druga turška država? Ha,ha,ha....

---------------
Turki niso večina v Cipru zato ne vem od kje ti ideja, da bi lahko bil druga turška država, kvečjemu grška. Bua hahaha haha.
Ciper je bila britanska kolonija, ki se je odcepila od ne boš verjel okupatorjev Britancev. Britanci kot zelo znan mediteranski narod. Bua ha ha ha.
Kosovo ni bilo okupirano s strani Srbov, ker so staroselci. Prav tako so Katalonci v Kataloniji staroselci. Špance je pa Franco načrtno priseli.
Ha ha ha ha ha
jarovit
# 13.10.2017 ob 07:52
@vojnaslo91
# 13.10.2017 ob 07:33
Manjka se držav....na primer Ciper. A poznaš narod, ki se imenuje Ciprčani? Ha,ha,ha...
A ni to druga turška država? Ha,ha,ha....
-------------------------------------
Hahahaha. Zakaj bi državljan npr. Cipra moral biti tudi po narodnosti Ciperčan. hahahaha
Tudi vsi drž. Slovenije niso po narodnosti vsi Slovenci. Dajmo se še mal smejat. hahaha.
sosman
# 13.10.2017 ob 07:37
Slovenski narod je z njimi, politiki pa so z glavo pregloboko potisnjeni v zadnjico EU, da bi kaj videli.
Celt
# 13.10.2017 ob 07:32
Katalonski regionalni voditelji so v torek podpisali deklaracijo o neodvisnosti. Kakšen pravni status, če sploh, ima ta dokument?
Sancin: Ta dokument nima mednarodnopravnega statusa, gre za akt avtonomnih oblasti, ki sam po sebi nima mednarodnopravnih učinkov.


Tudi ameriška deklaracija o neodvisnosti je imela na začetku podoben status :))
JBT
# 14.10.2017 ob 06:16
Kaj pametujejo.
Kot zapisano, ena merila so za vzhod, druga merila pa so za zahod. To je poanta vsega. Gre pa samo za interese zahodne aristokracije.
kislec
# 13.10.2017 ob 21:14
"NAUČNO DOKAZANO: Srbi najstariji narod iz čijeg gena potiču Hrvati, Bosanci i Arijevci!"

...pa tudi Galci : končnico njihovih imen so Rimljani zapisovali z - ix - zato, ker v abecedi niso imeli " ć "
Tako sta najslavnejša Galca v neposredni žlahti s slavnimi Srbi : Obelix (Obilić) je bil prapra...stric
Miloša iz kosovske bitke, Asterix (Pastirić) pa praprabratranec najslavnejšega pastirja s Kopaonika.
vxxxx
# 13.10.2017 ob 08:56
Da nau kdo reku da fantaziram :

el CARTEL
# 13.10.2017 ob 08:27
"Pravica do odcepitve na račun ozemeljske celovitosti države je bila do zdaj mednarodnopravno priznana le nesamoupravnim območjem v procesu dekolonizacije, saj gre za najbolj ekstremno in zadnjo možnost v okviru pravice do samoodločbe,

in kam spadata kosovo in slovenija, v proces dekolonizacije
ali mogoče v proces neo-kolonizacije?

ta bullshit s "kosovo je poseben primer", pravtako je slovenija poseben primer - so samo izgovori, da EU krši mednarodno pravo oz. selektivno izbira, kdo ja in kdo ne zasluži samostojnost.

a ni zanimivo,d a vse države, ki jih je zahod podpiral, so "posebni primeri" v mednarodnem pravu

---
A položaja sta različna. Slovenci smo imeli v jugoslovanski ustavi določeno pravico do samoodločbe, bili smo federalna enota s pravico do odcepitve.

ko "mednardni pravnik" širi take laže, je ensotavno smešno.

nobene pravice do odcepitve ni imela slovenija po jugoslovanski ustavi.

[url="https://sl.wikisource.org/wiki/Ust
ava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_repub
like_Jugoslavije_(1974)/Socialisti%C4%8D
na_federativna_republika_Jugoslavija"]1 del ustave je pravil tole
5. člen
[/url]
Ozemlje Socialistične federativne republike Jugoslavije je enotno in ga sestavljajo ozemlja socialističnih republik.

Meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin.

---
ko bi bile narodu hudo in množično kršene človekove pravice in so se vsi poskusi uveljavitve notranje samoodločbe izkazali za neuspešne.

aha,
a ni republika srbija kosovu leta 2004 (se mi zdi) podelila nazaj AVTONOMIJO

torej za kosovo to dejansko ne velja, saj so dobili nazaj status avtonomije. in niso bili "vsi poskusi uveljavitve samoodločbe" pač neuspešni. če dobiš avtonomijo, potem ni potrebe po secesiji.

---

Katalonijo, saj so se na Kosovu vsaj od leta 1989 odvijale množične in hude kršitve človekovih pravic kosovskega naroda, ukinjena pa jim je bila tudi avtonomija, kar je v očitnem nasprotju s pravico naroda do samoodločbe

zanimivo,d a pravnica in strokovnjakinja za mednarodno pravo ne ve, da je bila kosovu "ukinjena" avtonomija data nazaj.

in pa da ne ve, da so imeli na kovou UČK, teroristično organizacijo. torej niso bili le žrtev.

---
skratka vse skupaj deluje,d a se nekaj odloči nato se RETROSPEKTIVNO išče neke kvazi-argumente da se upraviči odločitev

četudi je ta argument (ob odsotnsoti resnih argumentov) le - "kosovo je sui generis oz poseben primer" LOL
J@st
# 13.10.2017 ob 07:45
tudi priključitev Krima ni zakonita in kaj sedaj, naj gre naša Sancinka k Putinu in ga za ušesa?
Karel se slini te dni v Moskvi, koga več briga Krim!
------------------------------
Tukaj imas obrazlozitev da prikljucitev Krima Rusiji je bila bolj ustavna in zakonita, kot nasilna kraja Kosova od Srbiji.
Analiza zahodnih pravnikov.
In kaj zdaj?

LINK
intelekt
# 13.10.2017 ob 23:36
Kakšna neumnost pa je to da v premeru slovenije ni šlo za odcepitev ampak za razpad države? Kakšen razpad neki? Ja mogoče kasneje. Ko pa je slovenija razglasila samostojnoat pa ni šlo za nič drugega kot odcepitev Slovenije od Jugoslavije. Obračajo besede kakor jim paše zato da opravičujejo svojo nenačelnost.
Enostavno
# 13.10.2017 ob 20:10
Slovenija,Kosovo...Katalonija?
Oh....sem kar nehal brati.
Mi smo nekoč imeli Republiko.Pa so jo po zahodni klero kapitalistični komandi uničili.
Španija je kraljevina....in po zahodni komandi se ne sme uničiti.
Na zapadu ništa novo...pravi Bora Čorba.
svyatoslav
# 13.10.2017 ob 18:28
Med vrsticami: Mimo mednarodnega prava je dovoljeno odvzemati ozemlja le Srbiji in verjetno tudi Rusiji, če se pravočasno ne bi postavila na noge.
Z množičnim priznanjem nelegalne secesije Kosova in Metohije, pa mednarodno pravo ne obstaja več, le pravo močnejšega. Tega nam dotična gospa noče razkriti ampak mlati prazno slamo in zamegljuje dejstva do skrajnosti.
In kaj bo imela cenjena dama za povedati, ko bo Srbija ob primernem geopolitičnem trenutku znova pridobila ingerenco nad svojo porajino?
davp
# 13.10.2017 ob 16:48
To so bedarije: JAZ tebi rečem in veleumno enostransko napišem, da si moj suženj in da nimaš pravice do samostojnega življenja ne ti in ne tvoji potomci in pika.
TO JE mednarodno pravni akt, ki je 100% verodostojen in neizpodbiten.
Svet je na trhlih temeljih, kjer brat ni brat in ni prave Ljubezni med nami.
Majkan
# 13.10.2017 ob 08:47
...''Kosovo je poseben primer''... kakšna blamaža! Kakšen poseben primer?! Ko vam zmanjka pravnih argumentov, ki bi upravičili odtujitev dela samostojne države in kjer takšno dejanje ni skladno z ustavo te mednarodno priznane države ampak zgolj posledica političnih pritiskov ''zaveznikov'', je pa to kar naenkrat ''poseben primer''!
el CARTEL
# 13.10.2017 ob 08:34
Hojnik @ Razlika med Kosovim in Katalonijo je predvsem v tem, da v primeru Kosova ni bilo ustavne prepovedi odcepitve

se pravi hoče reči, da ustava republike srbije ni imela izrecno navedeno,d a je država "ozemeljsko nedeljiva". aja? don't make mi google it.
če mu ozemeljska nedeljivost države ni zadosten razlog, da kot nek strokovnjak za mednarodno pravo ne moreš sklepati o izrecni prepovedi odcepitve,
je imela rapublika srbija tudi resolucijo ZN 1244, ki je zagotavljala celovitost ozemlja (da se bo status kosova sicer še določil, a znotraj ozemeljske nedelitve)

pravniki pač.
poskušajo nas prepričati, da je nekaj res, čeprav očitno ni.

V Pogodbi o EU piše, da je vrednota EU dostojanstvo ljudi. Da smo imeli skoraj tisoč poškodovanih volivcev, je v nasprotju s to vrednoto. Če bi šlo za dogajanje na Madžarskem ali Poljskem, bi bil odziv Evropske komisije prav gotovo drugačen in problematika ne bi bila zgolj notranjepolitično vprašanje zadevne države.

tus e pa strinjam z njim.
na kratko - evropsko komisijo ne motijo razbite glave državljanov EU (četudi le azto, ker so hoteli volit), bi pa jo motilo, če bi se razbijale glave tam, kjer imajo oni drugačen interes.

in potem hočejo vojsko EU?
nikoli in nikdar. ni zagotovila, da ta ista vojska ne bo poslana nad nas nekoč. slovenija je imela že dve izkušnji s tujimi vojskami v preteklem stoletju, po moje da imamo dovolj.
pinkfranc
# 13.10.2017 ob 08:30
čist preprosto

če je volja, je možno, če je ni, pa ni

in več kot očitno je, da Evropskim državam ni v interesu, da se Katalonija osamosvoji
kar pomeni, da se danes pravo interpretira na tak način, da se zagovarja Španijo
če bi bil interes drugačen, bi se pa kvakalo lahko čist drugače


še vedno velja, da zgodi se to, kar se naredi, ne to kar piše, list vse prenese
predvsem pa ne gre samo za pravo, gre za ljudi, ki so jasno povedali, kaj želijo, in če je Evropa res demokratična, je odgovor jasen ... ampak saj vemo, da ni, in da je svoboda samo iluzija ...
J@st
# 13.10.2017 ob 08:18
Skippy
# 13.10.2017 ob 08:12
Prijavi neprimerno vsebino
Katalonija ima podporo samo tu na forumu, drugje postaja vse bolj tretjerazredna tema.

Ko so se firme že začele umikati iz Katalonije in prestavljati svoje finance, je pač udarila finančna realnost. Z umikom najmočnejših podjetij tudi državnega denarja in davkov ne bo več.
-----------------------------
Slabo bereš. Korporacije, ki so v službi kapitala in politike.
V bistvu to eno in isto.
pancho
# 13.10.2017 ob 07:37
Da bi lahko govorili o razpadu Jugoslavije bi se o tem morali narodi soglasno odločit, kot so se leta 1943 soglasno odločili za njeno vzpostavitev. Vse drugo je odcepitev
čofotalček
# 13.10.2017 ob 07:31
In pol gledam na portalu pogoste članke kjer se politiki čudijo, da niso popularni...

Otrok se nauči kaj je prav in kaj ni preden gre v šolo.To kar se sedaj dogaja ni prav in ne mora biti nobenemu demokratu v ponos. Vse bi moralo biti pošteno sram!
Poberejo naj kovčke in naj se preselijo v Severno Korejo, tam imajo svoj model demokracije že izdelan po meri. Dokler jih ne največja demokracija na svetu ne izbriše s par petardami seveda.
5tane
# 13.10.2017 ob 07:31
Bo morala kakšna puška počiti, če bodo hoteli samostojnost.
hjack
# 13.10.2017 ob 19:45
Vsaka osamosvojitev je zgodba za sebe...., zato nehajmo pametovati in podprimo Katalonce pri borbi proti faš. vladi v madridu in nespospobni evropski farsi!!!!
moj komentar
# 13.10.2017 ob 14:19
"Osamosvajanja Katalonije ne moremo primerjati s Slovenijo ali Kosovom"

Seveda lahko primerjamo.
mircek007
# 13.10.2017 ob 13:58
Bo treba prej pomisliti in to leta 1999 ko so pomagali vojasko Kosovu in ga priznali.Zato je sledil Krim .pa se kdo se bo hotel osamosvojiti..
topol
# 13.10.2017 ob 11:48
Slovenija je postala samostojna zato, ker so nekatere države hotele razpad Jugoslavije in večje število vazalnih držav. Naši osamosvojitelji so imeli njihovo podporo. Brez nje ne bi nosili glave na pladnju. Katalonski voditelji te podpore očitno nimajo in so se zato zaustavili. Nadalnje vztrajanje bi prineslo njihovo zaprtje, nekaj žrtev in vsesplošen nered. Nobenega izboljšanja ne bi bilo.
kdo pa kaj sme na tem svetu pa tudi vemo. Nekdo lahko testira rakete, drug pač ne. nekateri bi imeli jedrsko orožje, Izrael denimo pa raje ne pove ne ja ne ne. Nekatere vojne ladje so lahko pred tujimi obalami, druge ogrožajo pol sveta, če vadijo pred svojo.
Smo v svetu, kjer vlada Amerika in njeni podrejeni. Ni dobro, vprašanje pa kako bi vladala Kitajska? Morda še huje. Če bi hoteli prebrati vse reklame na evropskih nogometnih štadionih, bi morali že zdaj znati kitajsko in njihovo pisavo.
Druga Švica
# 13.10.2017 ob 10:38
Pravo in pravica sta dva različna pojma.
Druga Švica
# 13.10.2017 ob 10:32
Razbitje Jugoslavije je bilo v interesu zahoda medtem ko razbitje Španije ni. O spoštovanju mednarodnega prava najmočnejših zahodnih držav v primeru Kosova, Libije, Sirije, Iraka ... pa nima niti smisla govoriti.
Kazalo