Goebbels s svojo ženo Magdo in otroki, ki jih je pred svojim samomorom ob koncu vojne zastrupil s cianidom. Foto:
Goebbels s svojo ženo Magdo in otroki, ki jih je pred svojim samomorom ob koncu vojne zastrupil s cianidom. Foto:
Brunhilde Pomsel je v Goebbelsovo pisarno prišla leta 1942. Foto: Bild
Hitler s svojim zloglasnim ministrom za propagando.
Pomselova danes v svojem stanovanju v predmestju Münchna. O tem, ali bi dala intervju, je razmišljala pet mesecev. Foto: Bild

Brunhilde Pomsel, ki je delala za Goebbelsa zadnja štiri leta druge svetovne vojne in je pogosto pustila njegovim šestim otrokom, da se igrajo z njenim pisalnim strojem, je po petih mesecih razmišljanja le povedala svojo zgodbo za nemški časnik Bild. Slabotno Pomselovo so intervjuvali v njenem stanovanju v münchenskem predmestju Schwabing.
Ženica se spominja, kako ji je Goebbelsova žena Magda dajala obleke in kako je obiskovala nacistovo otoško vilo na Berlinskem jezeru, kjer se je mastila s pečeno gosko. A Pomselova pravi, da svojega nekdanjega vodje ni ne marala ne občudovala: "Nedostopen je bil. Nikdar me ni vprašal ničesar osebnega. Vse do konca ni imel pojma, kako mi je ime."
"Izbral je lažjo pot"
Odnos Pomselove se je razlikoval od tistega drugih tajnic, ki jih je režim najemal za delo z višje postavljenimi nacisti. Hitlerjeva tajnica Traudl Junge, ki je umrla leta 2002, je, denimo, priznala, da jo je njen nekdanji zaposlovalec fasciniral. "Bil je prijeten vodja in očetovski prijatelj," je povedala. Na njeni avtobiografiji delno temelji filmska uspešnica Propad (2004) o zadnjih dnevih v Hitlerjevem berlinskem bunkerju.
Prav v tem bunkerju je Goebbels pomladi leta 1945 v času vpada Rdeče armade ustrelil svojo ženo, nato pa še sebe. Magda Goebbels je pred tem svoje otroke zastrupila s cianidom. Pomselova danes Goebbelsov samomor opisuje kot "strahopeten": "Izbral je lažjo pot. Morali bi ga obsoditi na smrt, a je bil preveč pretkan, da se ne bi zavedal, kaj bi se zgodilo z njim."

"Bila sem butasta"
Čeprav je Goebbels obvladal smrtonosni antisemitski propagandni stroj nacističnega režima, je Pomselova Bildu povedala, da je za holokavst izvedela šele, ko so jo izpustili iz ujetništva pet let po koncu vojne. "Bila sem butasti in politično nezainteresiran nihče iz preprostega družbenega okolja," priznava.
V Goebbelsovo pisarno je prišla leta 1942 in se pridružila trem drugim tajnicam, ki so že delale zanj. "Morala sem delati tam. Edini način, da bi lahko zavrnila, bi bil, če bi trdila, da imam nalezljivo bolezen. Bil je ukaz," je povedala.
Brunhilde Pomsel je zadnjih 10 dni in noči vojne preživela v zakloniščih Goebbelsovega ministrstva za propagando. 1. maja 1945 so jo obvestili o Goebbelsovem samomoru. "Takrat so prišli Rusi in nas pregnali iz kleti," je povedala. Pomselova je nato naslednjih pet let preživela kot zapornica v nekdanjih nacističnih koncentracijskih taboriščih Buchenwald in Sachsenhausen, ki so jih Rusi na hitro preuredili v centre za pridržanje za ujete naciste.

Na prostost so Pomselovo izpustili leta 1950. Še naprej je delala kot tajnica za regionalni radio, preden se je pridružila glavni nemški TV-postaji ARD v Münchnu. "Nikdar nisem verjela, da bom lahko kadar koli sposobna živeti srečno življenje," je zaupala Bildu. "Nikdar ne bom odpustila Goebbelsu tega, kar je storil svetu, in da je umoril svoje nedolžne otroke."