Vaša ocena: 
Ocena 3,8 od 14 glasov
Ocenite to novico!
Od padca Berlinskega zidu mineva 20 let. Začetno navdušenje se je poleglo in v nekaterih vzhodnoevropskih državah je opaziti vidno razočaranje nad demokracijo in kapitalizmom.
V Berlinu je že vse pripravljeno na zaznamovanje spomina na padec simbola blokovske delitve Evrope. Slovesnosti bodo vrhunec dosegle 9. novembra, ko je pred dvema desetletjema dokončno padel zid, ki je delil Zahodno in Vzhodno Nemčijo, s tem pa so se začeli kot hišice iz kart sesuvati komunistični režimi v Vzhodni Evropi.
Prebivalci nekoč izoliranih držav pod sovjetskim okriljem so z velikimi upi podprli dramatične spremembe, ki so obljubljale boljše življenje, o katerem so lahko v času komunizma le sanjali. A sanje je hitro zamenjala realnost in zadnji dve desetletji sta polega napredka prinesli tudi nezadovoljstvo z demokracijo in tržnim gospodarstvom.
In čeprav so ljudje na splošno naklonjeni demokraciji in kapitalizmu, so razočarani nad tem, kako se je vse skupaj uveljavljalo v praksi. Zato ni čudno vsesplošno prepričanje, da je s spremembami največ pridobila politična in gospodarska elita, ki je na cedilu pustila običajne ljudi.
Vzhod najbolj razočaran
Kot kaže javnomnenjska raziskava ameriškega inštituta Pew v devetih vzhodnoevropskih državah, je podpora demokratičnim spremembam upadla in bolj ko gremo proti vzhodu, večje je nezadovoljstvo z današnjimi razmerami, prežetimi s korupcijo, kriminalom in socialnimi težavami. Na to je še dodatno vplivala trenutna gospodarska kriza, ki je mnoge države pahnila na rob bankrota.
Najmanj nostalgije za starimi časi najdemo v nekdanji Vzhodni Nemčiji in na Češkem, medtem ko v Rusiji in Ukrajini raste nasprotovanje političnim in gospodarskim spremembam, ki jih je prinesel padec železne zavese. Ukrajina je celo edina država v raziskavi, kjer je večina nenaklonjena prihodu demokracije.
Podpora prehodu v večstrankarski sistem:
| Država | 1991 (v %) | 2009 (v %) | Sprememba |
| Vzhodna Nemčija | 91 | 85 | -6 |
| Češka | 80 | 80 | 0 |
| Slovaška | 70 | 71 | +1 |
| Poljska | 66 | 70 | +4 |
| Madžarska | 74 | 56 | -18 |
| Litva | 75 | 55 | -20 |
| Rusija | 61 | 53 | -8 |
| Bolgarija | 76 | 52 | -24 |
| Ukrajina | 72 | 30 | -42 |
Demokracija navdihnila mlade in razočarala starejše
Odnos do demokracije se razlikuje med generacijami in skorajda v vseh državah lahko opazimo večjo naklonjenost med mladimi, izobraženimi in prebivalci mest v primerjavi s starejšemi, slabo izobraženimi in prebivalci podeželja. Izjema je le nekdanja Vzhodna Nemčija, kjer tako mladi kot stari, dobro in slabo izobraženi v večini podpirajo prehod v nov sistem.
Ljudje kar zadovoljni z življenjem
Toda raziskava je prinesla zanimivo spoznanje. Kljub upadanju navdušenja nad demokracijo so ljudje v nekdanjih komunističnih državah danes bolj zadovoljni z življenjem kot leta 1991, ko je bila izvedena podobna raziskava. Čehi, Poljaki, Slovaki in Vzhodni Nemci so najbolj zadovoljni s trenutnim življenjem, to pa priznavajo tudi Rusi, Ukrajinci in Litovci. Najmanjši skok zadovoljstva z življenjem je opazen pri Bolgarih in Madžarih.
Tu se vid tvoja (ne)inteligenca.
Mal mi zgleda na sosialnacionalizem, ko so bli Nemcem krivi židje! Pa ki je tu logika?
Pa dej no, ko so Turke rabl za manj vredna dela je blo OK.
miselnost in obnašanje pa takšne od kod izhajajo njihovi predniki;
Dejstvo je resnično da rojeni Nemci so skoraj v 50 % odvandrali v tuje kraje na delo in so se baje vsi dobro znašli,.V Nemčiji (rodbinsko) so ostali le priletni oz. upokojeni Nemci.
To so resnice, ki ostajajo v latencah in je težko govoriti kdaj bo v Nemčiji bila delovna storilnost kakor se je to dogajalo n.pr. leta 1970 leta -takrat je bilo vse na nivoju, ker muslimanskega "folka " NI bilo v današnjih časih je pa vse narobe svet ali bolje esplicitirano je težko prevzgojiti ljudi, ki imajo med štirimi stenami doma povsem drugačno življenje, ki NI koherentno z Nemškim to je to resnično a država ustvarja abundanco od ljudi NE pa obratno in Lp
Funkcija pravna države je, da omejujejo dejanja, ki bi posledično omejevala posameznikove svoboščine. Tukaj je popolnoma irelevantno ali gre za "kapitalista - karkoli že to pomeni" ali pa za nasilnega berača na ulici.
Skandinavske države imajo liberalno gospodarsvo, ki bi ji v sloveniji rekli "neoliberalizem"
Scandinavia
Carl Bildt's government liberalized Sweden's capital flows and privatized public services.
Scandinavian countries have embraced many[which?] neoliberal policies.[21]
In Sweden, Carl Bildt's government program was one of liberalizing and reforming[clarification needed] the Swedish economy as well as making Sweden a member of the European Union. It initiated the negotiations for Sweden's accession to the European Union. Carl Bildt signed the accession treaty at the European Union summit of Corfu, Greece on June 23, 1994. Economic changes were enacted, such as voucher schools, liberalized markets for telecommunications and energy[clarification needed] as well as the privatization of publicly owned companies[which?]. The Bildt government made it possible for counties to privatizate health care (although few did this), contributing to liberalizing the Swedish economy. Privatization of state owned companies and deregulation of business were also carried out by the following social democratic governments.
Anders Fogh Rasmussen, former Prime Minister of Denmark.
Iceland began implementing neoliberal economic policies beginning in the late 1980s. As measured by the Economic Freedom of the World, it had the 53rd "freest economy" in 1975 and it was one of the poorest countries in Europe. In 2004, it had the 9th freest economy and it was one of the richest.[22] However, by 2009, the country was bankrupt, a consequence that a number of observers have attributed directly to Iceland's adoption of neoliberal economic policies.[23][24][25][26] [27]
Anders Fogh Rasmussen, former Prime Minister of Denmark and former leader of Venstre, has written books advocating minimal state. Denmark is a European leader on economic freedom indices. Denmark has ranked as the world's 11th "most free" economy, of 162 countries, in an index created by the Wall Street Journal and Heritage Foundation, the Index of Economic Freedom 2008.
daj mi razloži, zakaj demokracija ne bi funkcionirala, če bi omejevali nekatera dejanja kapitalistov??
Pa da ti malo otežim odgovor:
Švedi imajo že dolgo demokratični sistem, njihovo gospodarstvo pa je precej socialno. Država precej regulira in omejuje.
Ljudje potrebujemo pravične in moralno neoporečne voditelje, ki bodo delali v dobro vseh ljudi v družbi, brez lažne demokradije. Vendar pa obstaja dejstvo, kakšni ljudje, takšni politiki!
če povzamemo
Kapitalizem je možen z okrjeno demokracijo.
Demokracija ni možna brez svobodnega trga in osebne lastnine.
Liberalni kapitalizem, ki smo bili priča v zadnjih letih, pa ni dober.
In demokracija brez kapitalizma lahko z lahkoto funkcionira.
Problem je le v tem, da kapitalisti vztrajno lažejo, da bi postavljanje meja in okvirjev kapitalizmu hkrati pomenilo skok nazaj v komunizem, kar pa sploh ni res, a ovce na žalost ne razmišljajo s svojo glavo in jim verjamejo....
Zid nazaj!
Prav tako ni spremenjeno moje v prejsnjem postu izrazeno mnenje,