Papež Frančišek med molitvijo sredi rimskega koloseja. Foto: EPA
Papež Frančišek med molitvijo sredi rimskega koloseja. Foto: EPA
Papež Frančišek
Frančišek je na veliki četrtek umival noge zapornikom v zaporu za mladoletne. Foto: Reuters
Rim
Rismki kolosej je tradicionalni gostitelj križevega pota. Foto: Reuters
Kolosej
Križevega pota v rimskem Koloseju se udeležujejo verniki z vsega sveta. Foto: Reuters
Papež Frančišek
V baziliki svetega Petra je papež pred križevim potom vodil obred velikega petka. Foto: EPA

Papež Frančišek je v okviru praznovanj ob velikem petku v rimskem Koloseju vodil tradicionalni križev pot in ob tem poudaril, da je Jezusov križ beseda, s katero je Bog odgovoril na zlo sveta. Kristjani morajo odgovoriti na zlo z dobrim, tako da vzamejo nase križ kakor Jezus, je dejal zbranim vernikom v Rimu.

"Nočem dodajati številnih besed, to noč mora ostati le ena beseda, in to je sam križ," je dejal papež. Dodal je, da se včasih zdi, da Bog ne odgovarja na zlo, da ostaja v molku. "V resnici pa je Bog spregovoril in njegov odgovor je Kristusov križ, beseda, ki je ljubezen, usmiljenje, odpuščanje. In tudi sodba. Bog nas sodi tako, da nas ljubi," je vernikom sporočil
papež.

Beseda križ je tudi odgovor kristjanov na zlo, ki je še vedno dejavno v nas in okrog nas, je poudaril. Zato je vernike pozval, naj nadaljujejo križev pot v vsakdanjem življenju in nosijo v srcu besedo ljubezni in odpuščanja.

Papež je med obredom molil tudi za Bližnji vzhod, ki da je "opustošen zaradi nepravičnosti in spopadov". Molil je tako za kristjane kot tudi "za naše muslimanske brate". "Kristjani se morajo na zlo odzvati z dobrim, morajo nositi križ, tako kot ga je Jezus," je dejal Frančišek. Med obredom so so brazilski, kitajski, italijanski, libanonski in nigerijski verniki izmenjavali pri nošnji lesenega križa okrog Koloseja, kjer naj bi v času Rimljanov mučili kristjane.
Dan posta
Veliki petek je za vernike dan strogega posta in edini dan, ko v Katoliški cerkvi ni maše. Verniki so po cerkvah brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijon. Za bogoslužja tega dne je v Katoliški cerkvi značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, med obredom pa posvečeno hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, simbolno postavijo v grob.

Papež je v vatikanski baziliki sv. Petra popoldne vodil obred velikega petka ter prisluhnil branju pasijona, ki opisuje zadnje ure življenja Jezusa Kristusa.

Veliki petek je del velikonočnega slavja, ki ga sestavljata še veliki četrtek in velika sobota. Ti dnevi kristjane uvedejo v veliko noč - praznik Jezusovega vstajenja, ki bo v nedeljo. Priprave na praznik se začnejo z začetkom postnega časa, to se zgodi dan po pustu. Na ta dan, ki se imenuje pepelnična sreda, in na veliki petek pa za vernike velja strogi post.

Velik del pravoslavnih kristjanov bo sicer zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč, ki je največji krščanski praznik, letos praznoval pet tednov pozneje.

Papež umival noge zapornikom
Frančišek je na veliki četrtek v okviru velikonočnih praznovanj v mladinskem zaporu Casal del Marmo v Rimu daroval mašo in 12 mladoletnim zapornikom različnih narodnosti in veroizpovedi umil noge. V okviru obreda, ki temelji na prepričanju, da je Jezus pred zadnjo večerjo umil noge svojim apostolom, je noge umil tudi dvema dekletoma.

Gre za prvi tovrstni obred, ki ga je kakšen papež kdaj koli izvedel v zaporu, in prvi, v katerem so sodelovale ženske, saj je načeloma rezerviran za moške. Srbska tiskovna agencija Tanjug poroča, da je bilo eno od deklet, ki jima je papež umil noge, Italijanka in katoličanka, drugo dekle pa je bilo srbske narodnosti. Mladenka je bila sicer rojena v Rimu, je pa muslimanske vere.

Nekaj podrobnosti iz obreda, ki je bil sicer odprt le za vatikanske medije, je danes razkril tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi. Pojasnil je, da so številne udeležence premagale solze.

Videoposnetki prikazujejo papeža, ki zliva vodo na noge - tudi ene, pokrite s tetovažami -, se skloni in jih poljubi ter nato zapornika pogleda v oči, preden se pomakne k naslednjemu. Lombardi je pojasnil, da je tokrat resnično papež prvič umil tudi ženska stopala, da pa je Frančišek v domači Argentini, preden je bil izvoljen za papeža, večkrat izvajal takšne obrede v zaporih, bolnišnicah in domovih za ostarele.

Doslej so papeži mašo zadnje večerje darovali v baziliki svetega Janeza v Lateranu. Nekdanji papež Benedikt XVI. je tako pri tej maši vsako leto umil noge 12 duhovnikom.

Z obredom Cerkev posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako pripadnik duhovščine simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem.

Slovesnosti ob velikem petku so potekale tudi v Jeruzalemu in drugod po svetu.

Križev pot v rimskem koloseju
Križev pot v rimskem koloseju