To je bil prvi papežev govor v kongresu ZDA. Foto: Reuters
To je bil prvi papežev govor v kongresu ZDA. Foto: Reuters
Navdušeni in ganjeni verniki, zbrani pred poslopjem kongresa. Foto: Reuters
Papež je Američanom položil na srce, naj pokažejo usmiljenje. Foto: Reuters
Pred govorom se je papež sešel z Johnom Boehnerjem, predsednikom predstavniškega doma kongresa. Foto: Reuters

"V zadnjih stoletjih je na milijone ljudi prišlo v to deželo, da bi sledili svojim sanjam o gradnji prihodnosti v svobodi. Mi, prebivalci te celine, se ne bojimo tujcev, saj je bila večina nas nekoč tujcev. To vam govorim kot sin priseljencev, vedoč, da je toliko vas prav tako potomcev priseljencev," je dejal papež, za katerega je to prvi uradni obisk ZDA.

Frančišek je v govoru pred obema domovoma ameriškega kongresa, ki je spominjal na vsakoletni nagovor predsednika ZDA o stanju v državi, poudaril vse teme, ki pri republikanski večini niso priljubljene, vendar pa sprejem zaradi tega ni bil nič manj navdušen.

Prvi papeški nastop pred ameriškim kongresom je velik uspeh za republikanca Johna Boehnerja, predsednika predstavniškega doma kongresa in nekdanjega ministranta, ki je sedel za Frančiškom skupaj s podpredsednikom ZDA Josephom Bidnom, prav tako katoličanom. Prišli so tudi vrhovni sodniki, kongresniki pa so pripeljali goste.

Boehner je papeža najprej sprejel v svoji pisarni in se spet kot že večkrat raznežil do solz, ugibanja o papeževih stališčih, ki so v nasprotju s stališči konservativne Amerike, pa je zavrnil z besedami, da ga je treba poslušati, odpreti srca in slediti njegovemu zgledu.

Za odpravo smrtne kazni
To pa bi za ameriško politiko pomenilo revolucijo, na katero republikanci niso pripravljeni. V govoru je namreč pozval k sočutju do priseljencev, boju proti podnebnim spremembam, revščini in odpravi smrtne kazni. Homoseksualcev in splava neposredno ni omenjal, vse, kar so konservativci dobili od papeža, pa je poziv k zaščiti verskih svoboščin in poziv k zaščiti življenja v vseh fazah razvoja.

Papež seveda ni kriv, ker je večina vrednot Katoliške cerkve, ki so pod njegovim vodstvom v ospredju, pač univerzalnih po mnenju večine mednarodne skupnosti, in zmerjanje z levičarjem, kot si ga je privoščil republikanski kongresnik slovenskega rodu Paul Gosar iz Arizone, lahko pade na plodna tla le v delu ameriške družbe.

Papeževi pozivi kongresu so v obdobju, ko republikanski predsedniški kandidati nabirajo podporo s tekmovanjem, kdo bo zgradil višji zid proti priseljencem, onemogočil muslimanom pot do Bele hiše, začel večjo vojno in globlje tiščal glavo v pesek pred podnebnimi spremembami, zelo odmevni.

O priseljenskem valu
Govor so prenašale vse glavne ameriške televizije tudi na lokalnih ravneh, pred kongresom pa se je zbrala množica več tisoč ljudi, ki ga je spremljala na velikem zaslonu. V govoru je poudaril, da je vsako življenje sveto, in kongresnike pozval, naj ga ščitijo na vsako stopnji razvoja, kar bi moralo odpraviti dvome o tem, da Frančišek spreminja doktrino glede splava.

Posebej odmeven je bil nauk kongresnikom, da tudi sami prihajajo iz družin priseljencev, zato naj se jih ne bojijo, ampak jih sprejmejo kot soljudi. "Ljudje niso stvari, ki jih lahko zavrnemo, ker so moteče. Obravnavajmo druge z enakim sočutjem, kot bi želeli, da obravnavajo nas," je dejal papež in sporočilo je bilo namenjeno tako ZDA kot tudi Evropi, ki se spopada z velikim valom priseljencev.

Priznal je, da nobena vera ni odporna proti oblikam individualnih samozavajanj ali ideološkega ekstremizma, torej po domače povedano pred verskimi blazneži. Zato je treba najti pravo ravnotežje, da se verske svoboščine zaščitijo, obenem pa se še naprej borimo proti nasilju v imenu vere. Pri tem je opozoril, da se svet ne more preprosto deliti na dobro in zlo.

Naslednja postaja: New York
Papež je govor v kongresu opravil v angleščini, ki je bila dovolj razumljiva, čeprav je pozneje na balkonu množici spregovoril v domači španščini. V kongresu, kjer večina politikov zavrača jezik večine zakonitih ali nezakonitih priseljencev v ZDA, španščina nekako ne bi bila ustrezna ne glede na vsebino sporočila.

Papež je med obiskom kongresni knjižnici izročil v varstvo posebno izdajo Svetega pisma in si ogledal kip španskega misijonarja Junipera Serro, ki ga je dan prej razglasil za svetnika, pred odhodom proti New Yorku pa se v Washingtonu še srečuje s katoliškimi dobrodelnimi organizacijami in brezdomci.

Obisk New Yorka bo papež začel nocoj z molitvijo v katedrali sv. Patrika, v petek pa bo imel govor na sedežu ZN-a. V New Yorku bo obiskal še muzej 11. septembra, srečal se bo s šolarji v Harlemu in opravil mašo v dvorani Madison Square Garden. V soboto pa potuje v Philadelphio na svetovno srečanje družin.