"Nihče ne bi smel misliti, da se lahko skriva za Bogom, medtem ko načrtuje in izvaja nasilna in nedopustna dejanja," je papež dejal zbranim v glavnem mestu Albanije, ki jo je izbral za svoj prvi obisk v Evropi zunaj Italije. Religija ne more biti izgovor za dejanja, ki kršijo dostojanstvo ljudi in temeljne človekove pravice, je še dodal.

Temeljne pravice po papeževih besedah pomenijo "na prvem mestu pravico do življenja in svobode vere vseh". Strpnost je "dragocena dobrina", ki "v teh naših časih, ko skrajne skupine izkrivljajo resnična verska čustva ter pačijo in izkoriščajo razlike med religijami, dobiva še prav poseben pomen", je še dejal papež.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da je papež sicer s temi besedami nagovoril vse religije, a je bilo obenem očitno, da je njegova kritika namenjena predvsem borcem Islamske države v Iraku in Siriji.

Albanija "zgled"
Albanijo je Frančišek izpostavil kot "zgled" dobrega medverskega dialoga in mirnega sobivanja med različnimi verami. Albanske politike in verske voditelje je ob tem pohvalil, ker v državi vlada "ozračje spoštovanja in vzajemnega zaupanja med katoličani, pravoslavci in muslimani".

"Izkušnja Albanije kaže, da mirno in plodno sobivanje med posamezniki in skupnostmi različnih ver ni le zaželeno, ampak povsem mogoče in realno. To je nekaj, kar moramo vsak dan ščititi in negovati," je rekel papež, Albance pa je pozval, "naj trajno nadaljujejo po tej poti".

Albanija, večinsko muslimanska država, ima dobre tri milijone prebivalcev. 57 odstotkov prebivalcev se izreka za sunite. Po uradnih statistikah je kristjanov, tako katoličanov kot pravoslavcev, zgolj 17 odstotkov, dejansko pa naj bi jih bilo skupaj več kot 30 odstotkov.

Spomin na Hoxho
Papež se bo v današnjih molitvah spomnil tudi žrtev trdega komunističnega režima, ko je diktator Enver Hoxha ateizem v Albaniji povzdignil v državno doktrino ter prepovedal vse religije in vsakršen znak prakticiranja vere ostro kaznoval, tudi s smrtjo.

Obzorja duha: Albanija po ateizmu