Poročilo, ki ga je leta 1942 napisal akademik Joseph MacCurdy z ugledne britanske univerze Cambridge, med drugim omenja, da je Hitler postajal vedno bolj "judofobičen", ko se je bližal poraz. "Hitler je ujet v mreži verskih blodenj," je zapisal MacCurdy, ki je orisal, kako se je "Führer" vedno bolj osredotočal na "judovski strup", ko se je začela zmaga v vojni nasmihati zaveznikom. Poročilo je naročil družboslovec Mark Abrams, pionir raziskovanja trgov in javnomnenjskih raziskav.

"Judi so utelešenje zla, medtem ko je on utelešenje dobrote. On je bog, z njegovim žrtvovanjem pa se lahko doseže zmaga nad zlom. Tega sicer ne reče dobesedno, a tak sistem idej bi racionaliziral, kar reče in je sicer obskurno," piše MacCurdy, svoje trditve pa je osnoval na analizi Hitlerjevega radijskega govora 26. aprila 1942. Iz govora je MacCurdy razbral tudi, da je Hitler vedno bolj paranoičen in da verjame, da vodi križarski pohod proti Judom.

MacCurdyjevo poročilo je odkril zgodovinar s Cambridgea Scott Anthony, ko je raziskoval njegovo delo. "MacCurdy je spoznal, da se je, soočen z zunanjim porazom, nacistični voditelj osredotočil na tiste, ki jih je imel za 'notranje sovražnike', namreč Jude," pravi Anthony. "Ker zdaj vemo, da se je začenjala 'končna rešitev', je branje poročila grenko," ocenjuje.

Vojska Hitlerjeva nadomestna družina
V javnosti se je pojavil še en dokument, povezan s Hitlerjem, in sicer dopisnica, ki jo je med 1. svetovno vojno poslal Karlu Lanzhammerju, poštarju v njegovem regimentu. Tedaj 27-letni Hitler je dopisnico poslal iz Münchna, kjer se je zdravil zaradi ran iz bitke na Somi. Dopisnica iz decembra 1916 razkriva Hitlerjevo gorečnost za vojskovanje, saj piše, da "se bo prostovoljno takoj javil na bojišče".

"Vsak drug vojak bi pisal svoji družini," je za BBC povedal poznavalec Hitlerja Thomas Webber, kar po njegovem mnenju namiguje, da je svoje sobojevnike Hitler dojemal kot "nadomestno družino".

Dokument se je pojavil, ko ga je njegov lastnik prinesel na potujočo razstavo v Münchnu.