"Kaj si želita bodoča mama ali oče? Da bo otrok zdrav, močan, lep. Da bo uspešen, najboljši v vsem, pravi dober človek. Vse pričakujemo od njega, potem pa imamo, kar imamo, a ne?" je argentinsko-slovenski misijonar z več kot ustrezno in duhovito primerjavo povzel čustva in odziv tako katoliške kot svetovne javnosti, potem ko je Rimskokatoliška cerkev za 266. papeža dobila Argentinca Jorgeja Maria Bergoglia, ki je prevzel ime Frančišek.

Znameniti "dobri prijatelj" oče Pedro se v teh marčnih dneh že po prej predvidenem urniku mudi v Rimu, kamor pa je prišel ravno ob izbiranju novega vrhovnega voditelja 1,2-milijardne Cerkve, zaradi česar je eden najbolj zaželenih sogovorcev v večnem mestu. Dan po tem, ko je njegovega rojaka doletela čast, da je postal prvi Latinskoameričan na papeškem sedežu, si je Pedro Opeka v svojem natrpanem urniku vzel čas tudi za Multimedijski center Radiotelevizije Slovenija.

Prvotnih dobrih deset minut se je v prijetnem in razgibanem pogovoru razvleklo kar na slabo uro, iz česar je nastal intervju v dveh delih. V prvem delu tako ustanovitelj skupnosti Akamasoa ("Dobri prijatelji"), ki je v glavnem mestu Madagaskarja popolnoma spremenila življenja več tisočim najrevnejših ljudi, spregovori o novem papežu in o tem, kaj napovedujejo njegova prva dejanja.

Najprej čestitke tudi kot Argentincu. Kako ste doživeli izbor novega papeža?
Presenečen. Do šestih popoldne sem imel še eno predavanje v mestu in sem se vrnil v rimsko stanovanje ravno, ko se je pokadilo. Očitno je tokrat obveljalo: "Kdor gre kot papež v konklave, gre domov kot kardinal." Za Bergoglia je malokdo napovedoval, da bo papež. To je samo dokaz univerzalnosti Cerkve in da je tudi svobodna v izbiri. S tem ko so izbrali prvega papeža iz Latinske Amerije, je ena lepa gesta Cerkve, da podpre krščanske brate in sestre na tej celini, ki so toliko prestali v teh 500 letih. Mislim, da je to nekaj velikega za Južno Ameriko in svetovno Cerkev. No, saj potem enkrat bo prišel tudi čas za afriškega papeža. Latinska Amerika je bila prva zunaj Evrope, ki je veliko dala Cerkvi. Koliko truda je bilo vloženega, koliko ljubezni, to je zdaj priznano po vsej Cerkvi, a prišle bodo na vrsto tudi druge celine.

Koliko ste bili zares presenečeni, da je bil za papeža izbran Argentinec in že kar 76-letni kardinal Bergoglio?
Malce sem pričakoval, da bo novi papež Brazilec ali kdo iz Severne Amerike ali pa na koncu koncev kakšen Italijan. To je res dokaz, da so bili kardinali svobodni v izbiri, da se v konklavu ne voli po ukazu, da vse to, kar se zunaj domneva in pričakuje, da nima ne vem kakšnega posebnega vpliva. Res iščejo človeka, ki bi na mestu papeža odgovarjal izzivom današnjega časa, ki bi bil najboljši Kristusov naslednik in vodil Cerkev v ljubezni, spoštovanju in veri.

Kako ste vi videli papežev prvi nastop in nagovor?
Zelo lepo. Prve besede - pozdravi vas kot normalnega človeka z "Dober večer", saj je tudi bil večer. S tem je pokazal nenarejenost, spontanost, kar je na vrhu Cerkve zelo dobra stvar. Potem je uporabil preproste besede in preproste geste. To niso bile geste ne-vem-kakšnega zmagovalca, ki je nekaj dobil. To so bile poteze nekoga, ki spoštuje poslanstvo, od katerega toliko ljudi toliko pričakuje in zahteva. Ob tem se zaveda, da ne bo zmogel narediti vsega, ker nas je preveč - milijarda in dvesto milijonov katoličanov - in ne bo mogel vsem ustreči, a vsaj poskušal bo poslušati vse. Te njegove geste in besede so bile prepričljive, ni izdajal nekakšnega nadčloveka. Nikdar se ni imenoval za papeža, vsakokrat je izrekel rimski škof. Za ekumenizem vseh krščanskih ver je to zelo dobro. Potem je tu gesta, ki vam pride do srca. Ponižno je zaprosil ljudi za blagoslov in s tem sporočil: "Vi, bratje in sestre krščanskega ljudstva, vi me najprej blagoslovite, da bom kos temu poslanstvu."

Pričakovanja in želje znotraj Rimskokatoliške cerkve so velika, mogoče še večja pa so pričakovanja zunanjega sveta.
Vsekakor, pričakovanja so prevelika. To je podobno kot takrat, ko nekdo pričakuje otroka. Kaj si želita bodoča mama ali oče? Da bo otrok zdrav, močan, lep. Da bo uspešen, najboljši v vsem, pravi dober človek. Vse pričakujemo od njega, potem pa imamo, kar imamo, a ne? Vseeno mislim, da so bile prve poteze odlične in to, da je prevzel ime Frančišek, ki ga še nikoli ni bilo, s tem pove, da bo njegov pontifikat drugačen od drugih, ob vsej ponižnosti. Ravno ta ponižnost in z njo preprostost bosta pritegnili tudi ljudi drugih verstev in nevernike. Ker bodo rekli, saj se nima za ne-vem-kakšnega odrešenika ali supermana, ampak za človeka. O tem govori dejstvo, da ni imel že od začetka na sebi papeževe štole, ampak jo je vzel, ko je dajal blagoslov, in jo je odložil po koncu blagoslova. Tega še nismo videli pri papežih. Vse te številne majhne simbolične stvari v nekaj minutah, ko naj sploh še ne bi bil povsem pri sebi, razkrivajo, da gre za natanko določeno poslanstvo Kristusovega naslednika, ki vodi Cerkev.

Kaj pomeni, da novi papež ne prihaja iz vatikanske kurije? V svoji karieri kot Bergoglio sploh še ni imel redne službe v Rimu.
Zelo dobro. To je zelo pozitivno. Kurijo je treba prenoviti. V njej so ljudje, ki ljubijo Cerkev, ampak so se že toliko navadili na njihovo delo, da se včasih ne morejo več prilagoditi potrebam časa, da ne znajo biti več strpni ali bolj široki. Kdor pride od zunaj, bo v vsakem primeru nekaj prenovil. Brez dvoma, da bo moral prenoviti vatikansko birokracijo, da bo bolj "današnja". Vsak novi pontifikat mora prinesti nekakšen nov veter, nov duh, novo življenje, novo upanje za Cerkev. Vse to pričakujemo, ker vemo, da sam papež ne more vsega narediti. Za milijardo in dvesto milijonov ljudi mora imeti dobre sodelavce, ki jih mora sam izbrati in ki se strinjajo s papežem, z njegovimi načeli in novim obnašanjem. Predvsem z njegovo preprostostjo. Tukaj v Vatikanu so nekateri, ki hočejo bolj dati vtis mogočnosti Cerkve tudi v zunanjosti, in brez dvoma bo tukaj tudi kakšen konflikt nastal. Vrniti se moramo k Cerkvi, ki jo je ustanovil Jezus. To je božje ljudstvo, kot je rekel II. vatikanski koncil: Cerkev je božje ljudstvo, kar je Frančišek pokazal že v prvem nastopu.

Kako pa kot pripadnika redu lazaristov gledate na to, da je bil na mesto papeža izvoljen prvi jezuit?
S tem nimam niti najmanjših težav. Vsi smo bratje v Jezusu. V šali rečeno, pa tudi že dolgo ni več njihov, saj je že zelo dolgo škof, nadškof in kardinal, kar je sicer pri njih izredno redko, saj praviloma zavračajo takšne položaje, razen če jih za to zaprosi sam papež.

Koliko sploh ga vi sami osebno poznate, saj ste Argentino zapustili že daljnega leta 1968?
Osebno se nisva spoznala. Edino mogoče, če je bil on v kolegiju v San Miguel, ko sem tam sredi 60. let pri jezuitih dve leti študiral filozofijo in teologijo. Njegovo ime mi je bilo znano, samo ne spomnim se obraza iz tistih let. (Jorge Mario Bergoglio je študiral na isti šoli v letih 1966-1969, kar potrjuje Opekovo domnevo. Bodoči papež je 12 let starejši od argentinsko-slovenskega misijonarja, zaradi česar se verjetno takrat tudi nista gibala v istih krogih).

Kaj pomeni to imenovanje za Argentino, ki je v zadnjih letih sicer postala ena najbolj sekularnih držav Južne Amerike?
Za Argentino in njene ljudi vem, da zelo veliko pomeni in jih navdaja s ponosom. Da je predsednica države Cristina Kirchner čestitala šele uro in pol po imenonovanju Argentinca za papeža, nedvomno pove tudi, da so bili njuni odnosi včasih zelo napeti. Kot buenosaireški nadškof je branil reveže in noben predsednik ne sliši rad, da ga kdo podučuje, kaj mora delati za reveže.

(Ob tem se je Pedro Opeka sam vprašal "Kaj je to oblast?")
Vsaka, prav vsaka oblast mora delati v dobro človeka, v dobro vseh vseh državljanov. Ni pomembno, ali oblast v državi ali oblast v Cerkvi, oblast pomeni služenje. Nekateri to pozabljajo in potem zlorabljajo to oblast, izkoriščajo poslanstvo, da obogatijo oni, njihova družina in prijatelji. Takim ljudem je treba povedati resnico. Prejšnji papež Benedikt XVI. je naredil preroški korak - prekinil je Petrovo delo in sklenil, naj prevzame nekdo drug, mlajši, sposobnejši. To je dokaz vsem na oblasti, da ima prav vsaka oblast svoje meje in prav nihče ne more biti večno na oblasti. To je predvsem zgled za diktatorje v Afriki, Latinski Ameriki in še kje po svetu.

Kot kardinal je novi papež izstopal po tem, da je dajal glas revnim in se boril za socialno pravičnost. Enako delo opravljate tudi Vi, a še na veliko revnejšem predelu sveta. Kaj ta izvolitev sporoča na primer vašim Malgašem?
Že zjutraj sem dobil e-mail iz Akamasoe. Vsi so bili zelo veseli in so ploskali, ko je bil predstavljen novi papež. Gledali so neposredno na televiziji, saj je tudi televizija na Madagaskarju prenašala dogajanje iz Rima. Bili so navdušeni in so mi rekli, papež prihaja iz dežele, kjer si bil ti rojen. Njegovega prejšnjega dela za revne in socialno angažiranost sicer še ne poznajo. V preteklih dneh sem tu v Rimu opravil veliko intervjujev za različne medije in vedno sem ponavljal, da si želimo papeža, ki bi bil na strani revnih, izkoriščenih, pozabljenih, da bi se najbolj boril ravno za tiste na robu družbe. To je božje poslanstvo!

Iz Rima