Mnogi so kritizirali način, na katerega so ZDA odstranile bin Ladna, češ da so nezakonito posegle v suvereno državo. Foto: Reuters
Mnogi so kritizirali način, na katerega so ZDA odstranile bin Ladna, češ da so nezakonito posegle v suvereno državo. Foto: Reuters
Ameriški predsednik Barack Obama s svojimi najožjimi sodelavci spremlja racijo v živo v t. i. Situacijski sobi. Foto: Reuters
Kompleks v Abbottabadu, v katerem se je več let skrival bin Laden. Foto: Reuters
ZDA so Osamo iskale skoraj deset let. Foto: Reuters
Novica o uboju bin Ladna je odmevala po vsem svetu. Foto: Reuters
Pet let, odkar je bil ubit bin Laden

Vodja teroristične mreže Al Kaida se je na posestvu v Abbottabadu skrival z več privrženci, soprogami in otroki, ko so tja 2. maja 2011 vdrli ameriški specialci in ga ubili. Smrt arhitekta terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2011, na katerega glavo je bilo razpisanih 25 milijonov dolarjev nagrade, velja za enega največjih dosežkov predsednikovanja Baracka Obame.

Likvidacija bin Ladna po desetletju iskanja je Obami omogočila, da je potegnil črto pod t. i. vojno proti terorizmu, ki jo je napovedal njegov predhodnik George W. Bush. Prinesla je namreč nov začetek v boju proti terorizmu, ki je vključeval več t. i. kibernetičnega vojskovanja in manj Guantanama. To je Obama poimenoval za "pravično vojno".

Na drugi strani operacija, v kateri je bil ubit 53-letni bin Laden, še vedno sproža vprašanja in polemike. Ameriške sile so pred petimi leti vdrle v tujo državo in človeka ubile brez zakonite podlage. Bin Ladnovo truplo so nato odvrgle v morje, da bi njegovim privržencem onemogočile malikovanje. Številni politiki so smrt bin Ladna pozdravili, aktivisti za človekove pravice so bili manj navdušeni.

Teorije zarote
Bin Ladnova smrt je sprožila tudi številna ugibanja in teorije zarote. Med bolj odmevnimi je tista, ki jo je odprl raziskovalni novinar Seymour Hersh, ki med drugim trdi, da je bin Laden v skrivališču v Abbottabadu, ki velja za utrdbo pakistanske vojske, živel kakih pet let, in to z vednostjo pakistanskih agentov in ZDA.

Ne glede na to, kakšne so bile okoliščine njegove smrti, je dejstvo, da je ta oslabila Al Kaido, ki ji karizmatičnega ustanovitelja ni uspelo nadomestiti. Njeno vodenje je sicer prevzel dotedanji drugi človek organizacije Ajman Al Zavahiri, ki tudi sam živi v podzemlju.

Al Kaida se je že pred bin Ladnovo smrtjo strukturno spremenila, se vse bolj drobila po regijah in postajala razpršena globalna mreža - bolj ali manj neodvisna od nekdanje osrednje centrale na afganistansko-pakistanskem mejnem območju, ocenjuje analiza pristojne službe ameriškega kongresa.

Od Al Kaide do Islamske države
Mreža je v zadnjih letih po spletu pozivala k napadom posameznikov, ki ne potrebujejo veliko organizacije, hkrati pa so napade vse bolj pripravljale njene regionalne veje, predvsem Al Kaida v islamskem Magrebu in Al Kaida na arabskem polotoku. Iz regionalne veje Al Kaide v Iraku je nastala še radikalnejša Islamska država (IS), ki je danes mreži pokojnega bin Ladna vedno večja konkurenca in jo je na neki način zasenčila. Organizaciji danes bijeta mrakoben konkurenčni boj.

Januarja 2015 je Al Kaida na arabskem polotoku prevzela odgovornost za napad na prostore satiričnega časnika Charlie Hebdo v Parizu, a eden izmed napadalcev se je pred smrtjo izrekel za pripadnika IS-a. Teroristi IS-a so nato novembra lani v Parizu izvedli nov napad, marca letos pa še v Bruslju. Al Kaida v islamskem Magrebu je medtem prevzela odgovornost za napade v hotelih v Maliju, Burkina Fasu in na Slonokoščeni obali.

CIA pod plazom kritik
Sicer pa je v ZDA obletnico uboja bin Ladna zasenčilo Cijino ravnanje. Ameriška osrednja obveščevalna agencija (CIA) se je namreč znašla pod plazom kritik zaradi tvitanja o uboju bin Ladna "v živo", kot da bi se dogajalo danes:
"15.30 - @POTUS (oznaka za ameriškega predsednika, op. a.) v Situacijski sobi v živo spremlja razmere na tleh v Abbottabadu. #OBLRacija"


"15.39 - Osama bin Laden najden v tretjem nadstropju in ubit #OBLRacija"

Cia je tako na Twitterju delila nekatere podrobnosti misije in obveščevalne podatke, ki so pripeljali do odkritje najbolj iskanega moža v Ameriki. A uporabniki nad tovrstnim oznamovanjem obletnice niso bili najbolj zadovoljni in so Cijino potezo označili za "groteskno" in "sramotno".

Direktor Cie John Brennan je medtem za CBS povedal, da je imel bin Laden izjemen simbolični in strateški pomen ter da je bilo pomembno, da ZDA odstrani moža, odgovornega za najbolj grozovite napade na ameriških tleh.

Ob tem je povedal, da bi tudi odstranitev vodje IS-a Abuja Bakra Al Bagdadija lahko imela velik vpliv, a je ob tem priznal, da pri IS-u ne gre zgolj za organizacijo, ampak fenomen, zato jih lahko čaka še kar nekaj let za spoprijemanje s tem izzivom. "Mislim, da ima IS žal odmevnost, ki privlači posameznike, ki jih je zavedla njena samopropaganda verske zastavonoše," je povedal Brennan.

Pet let, odkar je bil ubit bin Laden