"Sodba predstavlja grobo kršitev takratnih in sedanjih načel kazenskega prava, kot so pravica in pravično sojenje, prepoved prisilnega dela ter obrazložitev sodbe in pravica do pritožbe," je v obrazložitvi sodbe dejal sodnik Ivan Turudić, ki je pojasnil, da so odločitev jugoslovanskega sodišča obravnavali na podlagi zakonov EU-ja. Dodal je, da je bilo v procesu proti Stepincu obtoženih 13 ljudi, ki so jih bremenili 40 kaznivih dejanj.

Po mnenju Turudića je bil namen sodbe, s katero so bile Stepincu odvzete tudi politične in državljanske pravice, maščevanje nadškofu, v procesu pa je po njegovih besedah sodeloval celoten komunistični vrh. "Med prestajanjem zaporne kazni v Lepoglavi je zavrnil pomilostitev in zahteval vnovični postopek ali razveljavitev sodbe. Po 70 letih je voljo kardinala Stepinca uresničilo svobodno sodišče republike Hrvaške," je izpostavil Turudić.

Z državnega tožilstva so sporočili, da ne nasprotujejo reviziji postopka proti Stepincu, ki ima velik ugled med katoliškimi verniki na Hrvaškem.

Revizijo procesa je zahtevala nadškofova družina. Leta 1992 je hrvaški sabor sprejel deklaracijo, s katero so obsodili sojenje in sodbo Stepincu, revizija postopka pa je sledila na podlagi zakona o kazenskem postopku iz leta 2009, ki je omogočil revizijo za osebe, ki so bile na podlagi zlorabe politične moči obsojene za kazniva dejanja v času komunističnih oblasti.

Stepinca je Janez Pavel II. oktobra 1998 razglasil za blaženega.

Pred časom je mešana komisija Katoliške in Srbske pravoslavne cerkve (SPC) začela obravnavati Stepinčevo zgodovinsko vlogo, potem ko so v Beogradu nasprotovali odločitvi Vatikana, da bodo hrvaškega nadškofa razglasili za svetnika. Za Srbe sta najspornejši ravnanje Stepinca v času ustaškega režima in spreobračanje pravoslavnih vernikov.