Turčija na severu Sirije že mesec dni izvaja vojaško operacijo s pomočjo tamkajšnjih protiturških upornikov. Foto: Reuters
Turčija na severu Sirije že mesec dni izvaja vojaško operacijo s pomočjo tamkajšnjih protiturških upornikov. Foto: Reuters
Proturški uporniki
Turčija v Siriji podpira borce iz Svobodne sirske vojske. Foto: Reuters

Kot se je izvedelo iz več kurdskih virov, naj bi Kurdi na severozahodu Sirije, proti katerim je Turčija konec januarja sprožila obsežno vojaško operacijo z imenom Oljčna vejica, sklenili dogovor z vlado v Damasku, v skladu s katerim bo ta na območje poslala sirsko vojsko, da bi ustavili turško ofenzivo. Sirska vlada dogovora sicer še ni potrdila, so pa sirski mediji poročali, da naj bi provladne sile na območje prišle v nekaj dneh.

Turčija, ki kurdske sile v Siriji, ki se borijo proti t. i. Islamski državi, označuje za teroriste, je 20. januarja na svojih mejah v sirski pokrajini Afrin sprožila vojaško operacijo. Sirske vojske na tem območju ni, saj se je z večinsko kurdskega severa umaknila leta 2012, s tem pa odprla pot za vzpostavitev kurdske avtonomije, ki ji Turčija nasprotuje.

Sirska tiskovna agencija Sana je medtem poročala, da bodo "narodne enote v Afrin prispele v nekaj urah, da bi podprle prebivalce v boju proti napadom turškega režima". O sestavi teh "narodnih enot" ne poroča, niti ne omenja sirske vojske. Po navedbah nemške tiskovne agencije DPA naj bi provladne enote v pokrajino prišle iz sosednjih krajev, ki so pod nadzorom sirske vojske.

Če bo dogovor med Kurdi in Damaskom o napotitvi vladnih sil v Afrin uradno potrjen, bi to pomenilo, da bi se turška vojska lahko na območju spopadla tudi s sirsko vojsko oziroma provladnimi silami.

Ankara svari
Turški predsednik Erdogan v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zatrdil, da bo sirska vlada utrpela posledice, če je res prišlo do dogovora s kurdsko milico YPG. Erdogan je tudi zatrdil, da bo operacija Oljčna vejica kljub vsemu potekala po načrtih.

Erdogan se je nato o položaju v Afrinu in Idlibu, ki je pod nadzorom sirskih upornikov, pogovarjal tudi z iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem. V pogovoru naj bi izpostavila pomembnost sodelovanja v boju proti "terorističnim elementom", poroča Reuters.

Na poročanja o dogovoru se je predtem odzval turški zunanji minister Mevlut Cavusolgu, ki je dejal, da Ankare ne moti, če bo sirska vlada svoje enote premaknila v Afrin, da bi ga "očistila kurdskih skrajnežev". Če pa namerava zaščititi tamkajšnjo kurdsko milico YPG (Ljudske zaščitne enote), "potem Turčije in turške vojske ne more nihče ustaviti", je dejal v Amanu v Jordaniji. Dodal je, da to velja za "Afrin, Manbidž in območje vzhodno od Evfrata".

Francoska tiskovna agencija AFP je pri virih lokalnih oblasti izvedela, da na vojaški ravni potekajo pogajanja o morebitni vrnitvi vladi v Damasku naklonjenih sil v Afrin.

Da je bil dogovor dosežen, je za agencijo Reuters potrdil tudi visoki kurdski predstavnik Badran Džia Kurd. Povedal je tudi, da bi sirska vojska na območje Afrina lahko prišla v nekaj dneh, namestila pa bi se na nekaj obmejnih položajih.

O dogovoru sta poročali tako medijska skupina iraških Kurdov Rudav kot tudi tiskovna agencija, ki podpira sirske kurdske sile.

Nove smrtne žrtve v Vzhodni Guti
Napadi sirske vlade in zaveznikov na območje Vzhodne Gute so po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice v zadnjem dnevu zahtevali 71 smrtnih žrtev in 325 ranjenih. Observatorij poroča, da naj bi se stopnjevanje napadov na območje začelo v nedeljo popoldne.

Po poročanju sirske tiskovne agencije SANA so uporniki iz Vzhodne Gute izstrelili več izstrelkov na območje Damaska, pri čemer je umrl otrok, osem ljudi se je poškodovalo. SANA poroča, da so vojaški napadi sirske vlade povračilni ukrepi, vlada iz Damaska medtem trdi, da napada le militante.