Španci 12. oktobra zaznamujejo dan, ko je Krištof Kolumb leta 1492 priplul v Ameriko. V Madridu je potekala velika vojaška parada, na kateri je sodelovalo skoraj 4.000 vojakov, policistov in pripadnikov paravojaške Guardia Civil. Foto: Reuters
Španci 12. oktobra zaznamujejo dan, ko je Krištof Kolumb leta 1492 priplul v Ameriko. V Madridu je potekala velika vojaška parada, na kateri je sodelovalo skoraj 4.000 vojakov, policistov in pripadnikov paravojaške Guardia Civil. Foto: Reuters
Španija
Španski nacionalisti so v Barceloni zažigali katalonske zastave. Foto: Reuters
Lovec Eurofighter
Lovec eurofighter je strmoglavil v bližini vojaškega oporišča v Albaceteju na jugovzhodu Španije. Foto: Reuters
Španci obeležili nacionalni praznik v senci katalonske krize

Po pričanjih očividcev je lovsko letalo eurofighter strmoglavilo v času, ko je izvajalo manevre v bližini letalskega oporišča v Albaceteju, okoli 300 kilometrov jugovzhodno od Madrida, skupaj z drugimi letali, ki so sodelovala na vojaški paradi. Vzrok strmoglavljenja letala še ni znan.

Pred tem so na paradi v Madridu, ki sta se je udeležila tako španski premier Mariano Rajoy kot tudi španski kralj Felipe VI., številni Španci ob katalonski krizi izražali domoljubna gesla. Vzklikali so "Ponosen, da sem Španec" in "Živela Španija". Zagovorniki enovite Španije so se zbrali tudi v središču Barcelone. Odeti v španske barve so prav tako vzklikali gesla v podporo Španiji in proti neodvisnosti Katalonije. Geslo shoda je bilo "Katalonija da, a tudi Španija". Ob robu shoda je bilo nekaj manjših pretepov med zagovorniki in nasprotniki katalonske neodvisnosti.

Rajoy Puigdemontu postavil ultimat
Letošnje praznovanje španskega nacionalnega praznika zaradi napovedane osamosvojitve Katalonije poteka v ozračju velike negotovosti. Španski premier Rajoy je v sredo predsedniku katalonske regionalne vlade Carlesu Puigdemontu postavil ultimat, da se vrne v okvire, ki jih določa španski ustavni red. Od Puigdemonta je zahteval, da mu do ponedeljka do 10. ure odgovori, ali je v torek formalno razglasil samostojnost Katalonije ali ne. Najpozneje do prihodnjega četrtka - prav tako do 10. ure - pa bi morala katalonska vlada prekiniti vse postopke za odcepitev in se vrniti v okvire pravnega reda, kot ga določa španska ustava.

155. člen: Na mizi tudi aretacija Puigdemonta?
Če Puigdemont tega ne bo storil, bo Madrid uporabil 155. člen ustave, ki omogoča suspendiranje avtonomije pokrajine. V Španiji sicer omenjenega člena še nikoli doslej niso uporabili in tudi ni jasno, katere konkretne ukrepe bodo uporabili za to. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je na mizi tudi morebitna aretacija Puigdemonta in drugih politikov v taboru, ki si prizadeva za neodvisnost Katalonije. Sprožitev člena mora z absolutno večino potrditi španski senat. V njem ima Rajoyeva Ljudska stranka večino.

Puigdemont poziva k dialogu
Puigdemont je v torek sicer naredil korak nazaj in pozval k odložitvi uveljavitve neodvisnosti za nekaj tednov, da bi rešitev iskali v dialogu z Madridom. V nagovoru v katalonskem parlamentu je zagotovil, da namerava uresničiti voljo ljudi na referendumu 1. oktobra, ki so ob 43-odstotni udeležbi prepričljivo podprli neodvisnost Katalonije. A želi si tudi umiriti razmere, zato je parlamentu predlagal, naj potrdi preložitev neodvisnosti za nekaj tednov, da bi lahko dali priložnost pogovorom z Madridom. Je pa nato z drugimi člani vlade podpisal deklaracijo o neodvisnosti, katalonski parlament pa pozval k zamrznitvi njenega učinkovanja.

HRW: Španska policija uporabila pretirano silo
Španska policija je med referendumom o neodvisnosti Katalonije 1. oktobra uporabila pretirano silo, pa je ocenila organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW). Za številne fotografije nasilja, ki so med referendumom zaokrožile po družbenih omrežjih, pa se je po poročanju medijev izkazalo, da so lažne novice. "Policija je na svoji strani sicer imela zakonodajo, a ta ji ni dala pravice do uporabe sile nad mirnimi protestniki," je po poročanju spletnega medija Politico dejal raziskovalec HRW-ja za Zahodno Evropo Karthik Raj.

Nocoj v posebni oddaji Globus – kakšne bodo posledice krize, ki je izbruhnila v Španiji po referendumu o samostojni Kataloniji. Kje so korenine špansko-katalonskega spora, zakaj želijo Katalonci svojo državo? In če jo dobijo, kaj bodo storili s podjetji, z valuto, z mejami, z Evropsko unijo? Komentirali bomo tudi odziv Bruslja , ki se v spor ne želi vmešavati, ker trdi, da gre za špansko notranje vprašanje, in potegnili vzporednice s Slovenijo, ki je bila pred skoraj sedemindvajsetimi leti ob tem času na pragu plebiscita o samostojnosti. Voditeljica Mojca Širok.

Španci obeležili nacionalni praznik v senci katalonske krize