Med ladjami je tudi edina ruska letalonosilka Admiral Kuznecov, z gorivom in zalogami pa naj bi se ladje oskrbele v španskem pristanišču Ceuta, ki je sicer v Afriki in meji na Maroko, ki si prav tako lasti to ozemlje. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob informaciji opozoril, da bi bile ruske ladje lahko uporabljene v napadih na civiliste v Alepu.

Britanski časpis Independent je ob tem navedel nekdanjega britanskega obrambnega ministra Geralda Howartha, ki je dejal, da bi bilo "popolnoma neprimerno", da bi članica Nata, kar Španija je, z gorivom oskrbela te ladje. Nekdanji poveljnik britanske mornarice Lord West pa je opozoril, da so proti Rusiji uvedli sankcije, zato bi bilo čudno, če bi članica Nata to storila.

Dali dovoljenje, zdaj ga ponovno ocenjujejo
Špansko zunanje ministrstvo je nato sporočilo, da prošnje ruske mornarice obravnavajo "od primera do primera", obrambni minister Pedro Morenés pa je dejal, da bo španska vlada od Rusije zahtevala pojasnila glede "namena in cilja" ladij, ki so jim španske oblasti odobrile pristanek v Ceuti.

Guardian sicer piše, da je Ceuta del EU-ja, status tega ozemlja v Natu pa ni jasen. Od leta 2011 je tam pristalo najmanj 60 ruskih vojaških ladij.

Ruske vojaške ladje so na poti proti Siriji sicer plule tudi skozi Rokavski preliv, poteza pa je sledila obsodbi ruskega posredovanja v Siriji, ki je prišla od britanske premierke Therese May. Rusija naj bi bila odgovorna za "ogabna grozodejstva", je dejala.