Za letalom je izginila vsaka sled. Foto: EPA
Za letalom je izginila vsaka sled. Foto: EPA
Svojci potnikov in posadke v agoniji čakajo na odgovor, kaj se je zgodilo z letalom. Foto: EPA

Prva naj bi odročno območje v južnem Indijskem oceanu s sonarjem, videokamerami in senzorji za gorivo začela preiskovati malezijska ladja GO Phoenix, sledili pa naj bi še dve ladji - Equator in Discovery danskega dobavitelja -, ki bodo skupaj tudi do leto dni iskale razbitine letala 1.800 kilometrov od zahodne obale Avstralije.

Reševalne ekipe so iskanje boeinga 777 z 239 ljudmi na krovu junija prekinile, da bi naredile natančen načrt 60.000 kvadratnih kilometrov prostranega območja iskanja, kjer naj bi letalu zmanjkalo goriva in je padlo v ocean. Kot poroča Guardian, so preiskovalci zadnjo tezo zgradili na analizi sporočil med letalom in satelitom.

Glede na to, da je bilo med iskanjem več lažnih alarmov podvodnih signalov, za katere so preiskovalci napačno menili, da prihajajo iz črne skrinjice letala, in "razbitin", za katere se je izkazalo, da so zgolj smeti, so ekipe zdaj zgolj "zmerno optimistične" glede najdbe česar koli. "Smo zmerni optimisti; zmerni zaradi vseh tehničnih in drugih izzivov, s katerimi smo soočeni, a optimistični, ker trdno verjamemo v analizo," je povedal Martin Dolan, glavni komisar pri avstralskem uradu za varnost v prometu, agenciji na čelu iskanja. "Ampak, imamo pa pred sabo zelo veliko območje iskanja."

Ekstremno območje
Omenjeno območje je bilo pred začetkom kartografiranja maja letos znanstvenikom večinoma neznano. Dve izmed iskalnih ladij bosta uporabljali podvodna preiskovalna plovila, izmed katerih je vsako vredno 1,5 milijona dolarjev, zato so se preiskovalci hoteli prepričati, kaj lahko pričakujejo pod vodo, da ne bi uničili drage opreme.

A izziva jim ne predstavlja zgolj (neznani) teren. Območje je namreč izpostavljeno nepredvidljivim vremenskim razmeram in tako odročno, da ladje do njega plujejo kar šest dni. Problematična je tudi globina vode, saj ta sega od 600 metrov do 6,5 kilometra, kar je sploh najdlje, kar sežejo sonarji. "V več pogledih delujemo na meji razpoložljive tehnologije," razlaga Dolan.

Na vsaki ladji bo od 25 do 35 ljudi, ekipe pa bodo najverjetneje delale noč in dan. Ladje lahko na območju iskanja ostanejo do mesec dni, preden se morajo napotiti nazaj do obale po novo gorivo in zaloge. Za iskalno akcijo Malezija in Avstralija prispevata vsaka po 60 milijonov dolarjev. "To počnemo predvsem zaradi družin 239 ljudi, ki si zaslužijo odgovor. Potrudili se bomo po najboljših močeh in menimo, da se bodo naša prizadevanja izplačala - nimamo pa nobenih zagotovil za uspeh," je še povedal Dolan.