Drugo leto bo potekla veljavnost Kjotskega protokola, ki določa splošno zmanjšanje izpustov za 5,2 odstotka v primerjavi z letom 1990. Več naj bi bilo znano po sklicu plenarnega zasedanja, ki je predvideno za deveto uro zjutraj po srednjeevropskem času. Položaj je, po besedah svetovnih osebnosti, kot je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, izjemno resen.
Večina sveta za pravno obvezujoč dogovor
Vseeno se pogajanja v Durbanu niso veliko premaknila z začetnih izhodišč. Na eni strani je koalicija okrog 120 držav na čelu z Evropsko unijo, ki so pripravljene zmanjšati izpuste s pravno zavezujočim sporazumom za vse. Na drugi strani pa je nenaravna koalicija držav, kot sta ZDA in Kitajska, ki sporazum onemogoča iz različnih razlogov.
Gospodarske velesile iščejo "odpustke"
ZDA ne želijo dati nobene gospodarske tekmovalne prednosti Kitajski, ta pa noče sprejeti zavezujočih tarč zmanjšanja emisij, ker skupaj z državami, kot je Indija, meni, da je treba pri dogovoru upoštevati dejstvo, da so razvite države desetletja prispevale k segrevanju ozračja na račun svojega razvoja. Indija in Kitajska menita, da sta skupaj z drugimi državami v razvoju upravičeni do določenih "odpustkov".
Obvezujoč dogovor šele leta 2020?
Pogajalci imajo pred seboj osnutek dogovora o zmanjševanju izpustov do leta 2015 in naprej do leta 2020, vendar pa so se do sobote zjutraj podrobnosti šele ugotavljale. Osnutek dogovora pravi, da se ob izteku veljavnosti Kjotskega protokola začne pogajalski proces, ki bi do leta 2020 postavil zavezujoč okvir za zmanjšanje emisij.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje