Čeprav se pod konvencijo na konferenci v Oslu niso podpisale države, kot so ZDA, Rusija, Kitajska, Izrael, Indija in Pakistan, so borci proti kasetnemu strelivu zadovoljni, saj upajo, da bo konvencija stigmatizirala kasetno strelivo. Nobelova nagrajenka za mir Jody Williams upa, da bo konvencijo podpisal tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama, saj ZDA že zdaj izpolnjujejo vse elemente pogodbe.

"Žrtev je bilo preveč"
Ob odprtju konvencije je norveški premier Jens Stoltenberg povedal, da bo svet zaradi pogodbe varnejši, a je preteklo preveč časa, preden so se države dogovorile o prepovedi kasetnega streliva. "Preveč ljudi je izgubilo življenja ali pa ude, preveč prihodnosti je bilo uničenih", je dejal.

Slovenija ima le minimalne zaloge kasetnega streliva
V imenu Slovenije je konvencijo podpisala državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina. "Gre za enega najpomembnejših dokumentov na področju mednarodnega humanitarnega prava v zadnjem desetletju in ni naključje, da je podpisovanje organizirano na dan 11. obletnice odprtja za podpis Ottavske konvencije o protipehotnih minah in na mednarodni dan invalidov," piše na strani MZZ-ja.

Slovenija ima le majhne zaloge kasetnega streliva, ki ga ne uporablja. V skladu s konvencijo bo morala zaloge uničiti v osmih letih.

"Nemoralno" strelivo
Kasetno strelivo, ki so ga začeli razvijati med 2. svetovno vojno, vsebuje več manjših bomb, ki pokrijejo široko območje. Ravno zato številni, tudi v vojski, menijo, da je kasetno strelivo zastarelo in nemoralno, ker bombe, ki ne eksplodirajo, podobno kot mine ležijo na zemlji in predstavljajo veliko nevarnost za civiliste.

Konvencija dovoljuje izdelavo natančnejšega kasetnega streliva in streliva, ki ima manjši odstotek neuspeha. ZDA trdijo, da si že prizadevajo v tej smeri. Konvencija poleg tega, da prepoveduje izdelavo trenutnega modela kasetnega streliva, predvideva tudi čiščenje v državah, ki so onesnažene z neeksplodiranimi bombami.

V veljavo po ratifikaciji 30 držav
Pogodba bo stopila v veljavo šest mesecev za tem, ko jo bo ratificiralo 30 držav. Pogodbo bodo nato poslali v sekretariat Združenih narodov, kjer jo bo lahko podpisalo več kot 192 držav članic.

T. V.