Smrt dveh najstnikov 27. oktobra 2005 v pariškem predmestju Clichy-sous-bois, ki sta se na begu pred policisti skrila v transformatorsko postajo in ju je tam ubila elektrika, je sprožila tri tedne izgredov in nasilja po vsej Franciji. To je bil največji urbani upor v zgodovini predmestij, kjer živijo večinoma deprivilegirani in revnejši sloji, ki so pogosto priseljenskega izvora. Nasilje je izviralo tudi iz visoke brezposelnosti med etničnimi manjšinami in mladimi v Franciji.

Vlada je takrat razglasila izredne razmere v več departmajih, do konca nemirov 17. novembra 2005 je bilo v nasilju in izgredih po Franciji požganih 10.000 avtomobilov, uničenih ali razdejanih 300 poslopij, 6.000 ljudi pa so aretirali.

Udeleženci iz vse države korakali po Parizu
Množica, v kateri so bile predvsem ženske, je v Parizu korakala za napisom, na katerem je pisalo "Pohod dostojanstva proti rasizmu". Udeleženci, ki so prispeli iz vse države, so pozivali k pravici, zadoščenju in enotnosti.

Shod so organizirali ženski kolektiv Mafed in združenja, ki se borijo proti rasizmu in diskriminaciji. Poudarili so, da želijo opozoriti na vse slabši socialni položaj ter nadlegovanje in poniževanje temnopoltih, Arabcev, Romov in belih delavcev v predmestjih. Tiskovna predstavnica Mafeda Amal Bentounsi je poudarila, da lahko danes v Franciji, če nimaš prave barve kože, umreš pod policijsko roko, saj policija stigmatizira in zaničuje ljudi iz delavskih četrti.

Zaradi slabih razmer bi lahko znova izbruhnili nemiri
Kljub desetletju vladnih pobud za revitalizacijo predmestij številni prebivalci trdijo, da se je le malo spremenilo. Ta teden je predstavnik oblasti v predmestju Clichy-sous-Boisa opozoril, da bi zaradi slabih razmer lahko znova izbruhnili nemiri.