Torkov pokol je sprožil napade na pripadnike plemena Bodo. Foto: EPA
Torkov pokol je sprožil napade na pripadnike plemena Bodo. Foto: EPA
Potem, ko je v torek umrlo 62 ljudi, jih je v odzivu na nasilje umrlo še devet. Foto: EPA
Po torkovem pokolu so se sorodniki žrtev zatekli v cerkev. Foto: EPA

Torkov poboj naj bi izvedli oboroženi pripadniki Nacionalne demokratične fronte dežele Bodo, separatistične organizacije, ki se zavzema za avtonomijo plemena Bodo na severovzhodu Indije, ki naj bi bilo marginalizirano.

Nasilje, ki je sledilo, je zahtevalo še več smrtnih žrtev. Najmanj pet ljudi je ubila policija, potem ko so delavci na plantaži, besni zaradi torkovega pokola, prekršili policijsko uro in obkolili policijske postaje v okraju Sonitpur.

V drugih okrajih so vaščani ubili štiri pripadnike plemena Bodo, zažganih pa je bilo več hiš. Nekateri protestniki so po poročanju Al Džazire v sredo zažgali tudi več trgovin, drugi pa so blokirali železnico in ceste.

V pokolu ubiti tudi ženske in otroci
Zadnje nasilje je posledica torkovega pokola, ki so ga po pričevanjih preživelih izvedli napadalci, oboroženi z avtomatskimi puškami in oblečeni v vojaške uniforme. "Niso prizanesli niti ženskam in otrokom," je dejal policist. Med žrtvami je bilo najmanj 10 žensk in 13 otrok. Žrtve so znani kot Adivasi, mešana skupnost hindujcev in kristjanov. Mnogi med njimi so se pripravljali na božič, tedaj pa so jih nepričakovano napadli, pravijo preživeli. BBC je poročal, da se je pokol zgodil na območjih, na katerih ne živijo pripadniki plemena Bodo.

Indijske varnostne sile so prejšnji mesec sprožile kampanjo proti upornikom, zaradi česar so ti grozili z napadi na tamkajšnje prebivalce. Del skupnosti Bodo namreč meni, da so njihova identiteta, kultura in jezik ogroženi, edini način za njihovo ohranitev pa je po njihovem mnenju neodvisnost.

Domačini ne želijo toliko priseljencev
Pleme Bodo ima zdaj sicer avtonomni teritorialni svet, ki ga nadzira stranka Ljudska fronta dežele Bodo. Državo Asam v zadnjih letih pretresajo etnični spopadi in separatistično nasilje, poroča BBC.

Uporniki se pritožujejo, da so zvezno državo, znano po gojenju čajevca, preplavili priseljenci. Asam je ena od sedmih zveznih držav na severovzhodu Indije, ki meji na Kitajsko, Mjanmar, Butan in Bangladeš. Prebivalci tega dela Indije že dolgo obtožujejo osrednjo vlado, da pleni njihova naravna bogastva in zanemarja razvoj.