Napad se je zgodil na plaži v Riminiju. Foto: EPA
Napad se je zgodil na plaži v Riminiju. Foto: EPA
Policija je kot zadnjega prijela Kongovca, edinega polnoletnega med napadalci. Foto: EPA
Italijanom pri preiskavi pomagajo tudi Poljaki. Foto: EPA

Kot je sprva dejal Patryk Jaki, bi si četverica zaslužila smrtno kazen, da bi odvrnili druge od tovrstnih zločinov, pozneje pa izjavo omilil in dejal, da bi morali biti "strogo kaznovani".

Osumljenci so 20-letni prosilec za azil iz Konga, 15 in 17 let stara v Italiji rojena maroška brata ter 16-letni Nigerijec, ki naj bi bil prav tako rojen v Italiji. Četverica je zdaj pridržana v Italiji, ni pa še znano, ali jih bodo oblasti izročile.

Poljske oblasti so medtem odprle svojo preiskavo napada, ki je konec avgusta pretresel Rimini. Četverica je zvečer na plaži pristopila do mladega poljskega para, ta jim je ponudil cigareto, ni pa jim hotel dati denarja.

Fantje so se nato naglo razburili, Poljaka brutalno pretepli do nezavesti in ga oropali, njegovo dekle pa skupinsko posilili, preden so jo vrgli v morje. 26-letnica je komaj zavestna priplavala na obalo, par pa so okrvavljen našli mimoidoči. Oba sta potrebovala zdravniško pomoč.

Posilili še Perujko
Četverica je osumljena, da je še isti večer, le uro pozneje, posilila in pretepla še transseksualno prostitutko iz Peruja, ki jih je pozneje tudi identificirala. Kot je sporočilo italijansko tožilstvo, vsak od osumljencev krivdo zavrača in jo prelaga na druge v skupini. Je pa v času aretacije osumljenec iz Konga, ki so ga prijeli na begu proti Franciji, nosil na roki Poljakovo uro, navaja AP.

Trije mladoletniki so se že prej predali oblastem, potem ko so objavili obremenilni posnetek nadzornih kamer. Vsi trije so bili policiji znani že od prej, a zaradi kraj, ne nasilnih dejanj.

Cristina Ugolini, direktorica centra v Pesaru za pomoč prebežnikom, kjer so Kongovca registrirali, je za Sky TG24 TV povedala, da so mu septembra lani odobrili "človekoljubno zaščito", v center pa je zahajal do aprila letos.

Primer še podžgal protipriseljenska čustva
Primer je še okrepil že tako precej opazno nenaklonjenost do priseljencev in prebežnikov v Italiji, kamor je v zadnjih letih po morju pribežalo več 100.000 prosilcev za azil. Desničarski in populistični politiki nastrojenost še podžigajo, saj z enim očesom že pogledujejo proti volitvam prihodnje leto.

Sredinska vlada ima medtem precej težav pri prizadevanju za zakon, po katerem bi otrokom priseljencev, ki so bili rojeni v Italiji in obiskujejo italijanske šole, podelili italijansko državljanstvo. Ob aretaciji obeh mladoletnih Maročanov je opozicija dobila samo še več streliva. "So to ljudje, ki jim hočemo podeliti državljanstvo s tem zakonom?" je vprašal podpredsednik senata Roberto Calderoli iz protipriseljenske Severne lige.