Vojaki so prebegnili, potem ko so pripadniki uporniške skupine M23 v petek zjutraj zavzeli kongovsko stran obmejnega mesta Bunagana na vzhodu druge največje afriške države, pri čemer je bil ubit indijski pripadnik mirovnih sil ZN-a, poroča BBC.

Omenjeni uporniki so zvesti uporniškemu poveljniku Boscu Ntagandi, ki ga zaradi vojnih zločinov išče Mednarodno kazensko sodišče.

Njegovi borci so bili skladno z mirovnim dogovorom leta 2009 vključeni v vladno kongovsko vojsko, a so aprila letos zapustili njene vrste, saj je ICC okrepil pritiske na vlado v Kinšasi, da aretira generala, ki je znan pod vzdevkom "Terminator".

Ntaganda se je zbal, da bi tudi sam pristal v Haagu, kjer so enega izmed njegovih nekdanjih poveljnikov obsodili zaradi novačenja otrok za borce.

Ugandska vojska je sporočila, da so prebegle vojake razorožili in jih namestili v mestu Kisoro okoli osem kilometrov stran od meje. Kongovski vojaki se bojijo, da bodo žrtve maščevalnih pobojev, če se vrnejo v domovino, je pojasnil tiskovni predstavnik ugandske vojske Peter Mugisa.

Uporniki so povedali, da so se za napad na Bunagano in njeno zavzetje odločili zaradi vladnega napada v četrtek. Od aprila, ko so uporniki zapustili vojaške vrste, je to območje v bližini slavnega naravnega parka Virunga z redkimi gorskimi gorilami zapustilo že 200.000 ljudi, od tega jih je 20.000 prebegnilo v Ruando.

Nemirni vzhod
Zadnje poročilo ZN-a je Ruando obtožilo, da podpira upornike, kot je general Ntaganda, ki je po rodu Tutsi, tako kot večina ruandskega vodstva. Ruanda je obtožbe odločno zanikala.

Z naravnimi surovinami bogat vzhod Konga je v primežu nasilja že od leta 1994, ko se je v sosednji Ruandi zgodil pokol okoli 800.000 ljudi, po narodnosti večinoma Tutsijev. V Kongo je takrat iz Ruande pribežalo več kot milijon ruandskih Tutsijev.

Ruanda je od takrat že dvakrat napadla svojo ogromno sosedo z izgovorom, da želi preganjati krivce za pokol nad Tutsiji in storilce pokola.