To so prvi grozljivi poudarki 480-stranskega povzetka poročila, v katerem so zapisane podrobnosti o Cijinih metodah zasliševanja in mučenja po napadu Al Kaide 11. septembra 2001. Mučenje je bilo dovoljeno vse do leta 2009, ko ga je ob prevzemu vlade prepovedal novi predsednik Barack Obama.

Odhajajoča predsednica senata demokratinja Diane Feinstein je dala dovoljenje za objavo povzetka poročila, ki razkriva, da je Cia zavajala tudi predsednika Georgea W. Busha, lagala in prikrivala podatke kongresnemu nadzornemu odboru ter da podatki, pridobljeni z mučenjem, niso z ničimer pripomogli k uspešnejši vojni proti terorizmu. V povzetku so imena, kraji ter države prekriti s črnilom.

Cia sploh ni vedela za število zaprtih
Najhujši primer, ki ga je razkrila preiskava, se je leta 2002 zgodil v Afganistanu v skrivnem Cijinem zaporu, poimenovanemu Cobalt. Novembra 2002 je tam zaradi podhladitve umrl zapornik, ki je bil več dni gol z verigami vklenjen ob betonska tla.

Poročilo ostro kritizira Cio, ki ni vedela, koliko pripornikov sploh ima v svojih zaporih. Pred kongresom so govorili o okoli stotih zapornikih, evidence pa so razkrile 119 zapornikov, a glede na pomanjkljiv nadzor ni izključeno, da je bilo zapornikov še več. Po lastnih Cijinih merilih so pozneje ugotovili, da 26 zapornikov sploh ni spadalo v kategorijo, kjer so lahko uporabljali "posebne zasliševalne tehnike". Med drugim so pomotoma mučili tudi dva Cijina informatorja.

Z "vodnim deskanjem" so mučili veliko več kot zgolj tri zapornike, kot je trdila Cia. Nad Abu Zajedom iz Al Kaide so ga na primer po zapisanih primerih izvedli kar 183-krat, ob tem pa je bil tudi ob levo oko.

Izživljanje in mučenja brez smisla
V nekaterih tajnih zaporih so bili zaporniki v popolni temi, drugje so jih z glasno glasbo in motečimi snopi svetlobe neprestano budili. V enem primeru so zaporniku odtegnili spanec kar za 180 ur, pri čemer je moral več ur stati, drugič je imel vklenjene roke nad glavo. Za običajnega človeka je lahko celotedensko bedenje smrtonosno.

V poročilu je ogromno primerov poniževanja in psihičnega mučenja. Pogosto je povezano s prisilnim slačenjem, v enem primeru so zaporniku zelo nazorno zagrozili s posilstvom z leseno palico. Poškodovane zapornike, številne z zlomljenimi nogami, so prisilno vklepali v stoječe položaje. Za zapor Cobalt, ki je bil najverjetneje v bližini letališča Bagram in kjer je bila nekaj časa zaprta kar polovica evidentiranih zapornikov, so preiskovalci ugotovili, da ga je sprva vodil popolnoma neizkušen mlajši častnik Cie.

Pridobljena ni bila nobena pomembna informacija
Sklepna ugotovitev je, da posebne tehnike zasliševanja oz. po domače mučenje Cii ni prineslo nobenih pomembnih podatkov, saj so že sami analitiki Cie ugotovili, da so zaporniki po "obdelavi" pripravljeni izreči vse, kar si lahko domislijo. Cia je medtem Beli hiši in kongresu zagotavljala, da je s posebnimi metodami preprečila vsaj 20 velikih terorističnih napadov na ZDA. Ob tem poročilo obtožuje Cio tudi laganja predsedniku in kongresu ter prekrivanja zlorab, ki so stale ameriške davkoplačevalce na desetine milijonov dolarjev, a pravih otipljivih informacij ni bilo. Ravno zadnje ugotovitve pa bi lahko imele za Cio najbolj občutne posledice pri nadaljnjem financiranju in nadzoru njenega delovanja.

Cijin strah pred maščevanjem?
Pred objavo poročila o zasliševalnih metodah ameriške obveščevalne službe so na ameriških veleposlaništvih in drugih diplomatskih točkah zaradi nevarnosti povračilnih akcij močno poostrili varnost.

Med drugim naj bi poročilo razkrilo sporne metode Cijinih operativcev pri pridobivanju informacij od osumljencev, pri čemer naj bi, kot poroča BBC, v njem pisalo tudi, da krute metode zasliševanja niso prinesle zadovoljivih izidov.

Med metodami zasliševanja, ki so dvignile največ prahu, so zaklepanje v kletke, navidezno utapljanje in kratenje spanca. Omenjene metode so bile najpogosteje v uporabi takoj po napadih na newyorška dvojčka, ko je v Ovalni pisarni sedel republikanski predsednik George W. Bush. Njegov naslednik Barack Obama je takoj po nastopu mandata te metode prepovedal.

Predsednica senata: Objava je nujna
Med tistimi, ki so si najbolj prizadevali za objavo poročila, je odhajajoča predsednica senata Diane Feinstein, ki pravi, da zasliševalne metode, objavljene v poročilu, postavljajo pod vprašaj socialne in ustavne vrednote ZDA. "To poročilo moramo objaviti," je dejala v nedeljskem intervjuju za LA Times. "Vsakdo, ki bo prebral to poročilo, ne bo dovolil, da se to še kdaj ponovi."

Napoved objave poročila je povzročila veliko nasprotovanja in dolgotrajnih pogajanj, mnenja pa so se kresala predvsem zaradi nestrinjanja o tem, kateri podatki so lahko objavljeni. Celotno senatno poročilo, ki ostaja tajno, je sicer dolgo 6.000 strani, 480-stranski povzetek pa bodo objavili demokratski člani senata. V njem z novim letom dobivajo večino republikanci, ki objavi sicer ostro nasprotujejo. Njihovi pomisleki glede objave poročila so povezani predvsem z nevarnostjo povračilnih akcij, uperjenih proti ameriškim vojakom in drugim vladnim uradnikom (veleposlanikom in diplomatskemu osebju), zato so povsod po svetu dvignili stopnjo pripravljenosti.