Položaj predsednika stranke in vlade sta glede na statut AKP-ja povezana. V ozadju Davutoglujeve odločitve je spor s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Odločitev o sklicu izrednega kongresa, na katerem bo 57-letni Davutoglu zapustil čelo stranke in vlade, so sprejeli na četrtkovem sestanku AKP-ja v Ankari.

Davutoglu za sekularno ustavo, Erdogan ne
Sestanek so sklicali, potem ko so v sredo v javnost pricurljale informacije, da sta Davutoglu in Erdogan v sporu. Razhajanja med prvim in drugim človekom Turčije so na plan prišla že v preteklih tednih, vzrok za to naj bi bili med drugim različni pogledi glede načrtovane spremembe ustave. Davutoglu je prejšnji teden obljubil, da bo nova ustava zagotovila sekularnost, potem ko je predsednik turškega parlamenta Ismail Kahraman razburil s pozivom, da mora nova ustava temeljiti na veri.

Davutoglu: Ne gre za osebno izbiro, ampak nujnost
"Na račun našega predsednika ni iz mojih ust prišla niti ena sama negativna beseda in tudi nikoli ne bo," je poudaril. "Nobenih očitkov nimam, ne občutim ne jeze ne zamere," je dodal. Povedal pa je tudi, da njegova odločitev o odstopu ni bila sad osebne izbire, temveč nujnosti.

To naj bi bila le slabo zakrita kritika kadrov AKP-ja, ki so zvesti Erdoganu in so pred kratkim sprejeli odločitev, da premierju odvzamejo nekatere pristojnosti v stranki. Stranko sicer dejansko obvladuje Erdogan, čeprav bi moral biti kot predsednik ustavno nad vsakršno strankarsko politiko.

Erdogan utrjuje oblast
Davutoglu je položaj premierja in predsednika islamsko-konservativnega AKP-ja prevzel od Erdogana, potem ko je bil ta leta 2014 izvoljen za predsednika države. Odhod Davutogluja bi lahko odprl pot utrditvi Erdoganove oblasti, hkrati pa bi še okrepil napetosti v Turčiji, ključni partnerici EU-ja v begunski krizi, ki se sooča s številnimi izzivi - grožnjo džihadistov, novim konfliktom s Kurdi in nadaljevanjem vojne v Siriji na svojih južnih mejah. Med mogočimi nasledniki Davutogluja se omenjata minister za transport Binali Yildrim in minister za energetiko Berat Albayrak.