Na Zemlji nas bo kmalu sedem milijard. Foto: EPA
Na Zemlji nas bo kmalu sedem milijard. Foto: EPA
Mali Kitajec
Na svetu je največ Kitajcev, ki z milijardo in 330 milijoni predstavljajo 19 odstotkov prebivalstva. Foto: EPA
Kokoši
"Svetovna ura" kaže, da je na svetu petkrat več kokoši kot ljudi (38.208.074.000). Od domačih živali so na drugem mestu race, ki jih je okoli 1.954.169.000, na tretjem mestu pa svinje (990.857.000). Zajcev je okoli 851.702.000, ščurkov 469.362.000, ovc 383.605.000, koz 294.605.000 in 217.075.000 krav. Foto: EPA

Ocene, koliko ljudi živi na Zemlji in kdaj bo to število doseglo sedem milijard, se sicer razlikujejo od institucije do institucije, glede na to, katero metodologijo uporabljajo.

Sklad ZN-a za prebivalstvo ocenjuje, da na svetu zdaj živi okoli 6.993.050.000 ljudi, medtem ko ameriška demografska služba ocenjuje, da nas je okoli 6.964.918.000. Številki sedem milijard se približuje tudi "svetovna ura", ki šteje število Zemljanov. Na tej uri se število prebivalcev našega planeta vsak dan v povprečju poveča za okoli 200.000.

Največ je Kitajcev in Indijcev
Največ ljudi – o tem so si edine vse ocene – živi na Kitajskem, ki ima več kot milijardo in 330 milijonov prebivalcev. Kitajski sledi Indija z več kot milijardo in 150 milijoni prebivalcev. V Evropi živi pol milijarde ljudi, v ZDA pa okoli 310 milijonov.

Podatki "svetovne ure" kažejo, da na svetu živi okoli 0,502 več moških kot žensk, kar pomeni, da na 200 žensk pride 201 moški.

National Geographic pa se je lotil "sestavljanja" najbolj reprezentativnega Zemljana. S pomočjo statističnih podatkov so ugotovili, da je to Kitajec (19 odstotkov svetovne populacije), ki govori mandarinščino (13 odstotkov svetovnega prebivalstva), je kristjan (33 odstotkov svetovne populacije), je pismen (82 odstotkov), živi v mestnem okolju (51 odstotkov) in dela v storitvenem sektorju (40 odstotkov).

Porast svetovnega prebivalstva
Število Zemljanov se za milijardo poveča na približno 12 let. Številka šest milijard ljudi na Zemlji je bila dosežena 12. oktobra 1999, pet milijard pa 11. julija 1987. Ob prihodu v 20. stoletje je bilo na Zemlji 1,6 milijarde ljudi. Na svetu se je doslej skupaj rodilo več kot 106 milijard in 790 milijonov ljudi.

Oddelek za gospodarska in socialna vprašanja ZN-a je na začetku maja sporočil, da bi do sredine tega stoletja lahko imeli 9,3 milijarde prebivalcev. Največji del prirastka prebivalstva naj bi prišlo iz držav z visokim naravnim prirastkom, od teh jih je 39 v Afriki, devet v Aziji, šest v Oceaniji in štiri v Latinski Ameriki.

Letos nižja stopnja rasti
Projekcija je osnovana na dozdajšnjih pokazateljih. Če bi se povprečno število otrok, ki jih rodi ženska, povečalo za polovico, bi bilo na svetu do leta 2050 10,6 milijarde ljudi, do leta 2100 pa skoraj 16 milijard. Po drugi strani bi, če bi se število otrok, ki jih rodi ženska, prepolovilo, bi bilo do leta 2015 na svetu 8,1 milijarde ljudi, do konca stoletja pa 6,2 milijarde.

Ameriška demografska služba je ugotovila, da je letna stopnja rasti prebivalstva letos 1,113-odstotna, kar pomeni, da je precej pod povprečno stopnjo zadnjih 60 let, ki znaša 1,64306 odstotka.