V enem letu so tako mehiške oblasti zaznale 500-odstoten porast afriških beguncev in migrantov, ki prečkajo državo proti meji z ZDA, poroča televizija Telesur.

Afriški prebežniki svojo pot po Latinski Ameriki običajno začnejo v Braziliji, sporočajo mehiški predstavniki. Ko vstopijo v Mehiko, imajo na voljo 20 dni časa, da bodisi zapustijo državo bodisi legalizirajo svoj status v Mehiki. Večina se jih odloči, da državo zapustijo. Mehiškim oblastem se na tem področju doslej še ni uspelo dogovoriti s sosednjimi državami.

Telesur navaja poročanje mehiškega časopisa La Jornada, ki poroča, da se napredovanje prebežnikov ustavi na mehiško-ameriški meji, saj naj bi ameriška administracija omejila dostop tujcem, tudi ko bi bili upravičeni do prošnje za status begunca.

Afriški prebežniki ne predstavljajo večine med prosilci za azil, se je pa njihovo število povečalo za 150 odstotkov med letoma 2011 in 2016. Po podatkih agencije ZN-a za begunce 90 odstotkov prošenj vložijo ljudje iz Hondurasa, El Salvadorja in Gvatemale.