Otočje v Tihem oceanu je bilo od leta 1987 priča štiri državnim udarom, zadnjemu pred osmimi leti, ko se je na oblast povzpel nekdanji general Voreqe "Frank" Bainimarama, katerega stranka si obeta večino v 50-članskem parlamentu.

Po navedbah opazovalcev so volitve minile v mirnem vzdušju. Volilno pravico ima 530.000 prebivalcev, od katerih so nekateri do volišča prehodili tudi do pet kilometrov.

"Za Fidži je to zelo pomembno. To je prvič, da volimo brez diskriminacije," je dejal Bainimarama, ki je vodil tudi državni udar leta 2000, marca letos pa je odstopil kot vojaški premier, da bi tako lahko sodeloval na volitvah. Njegovi nasprotniki to potezo označujejo kot poskus povečanja nadzora nad državo, v kateri v verigi 300 otokov živi okoli 900.000 ljudi.

Bainimarama je bil na čelu državnih udarov leta 2000 in leta 2006, ko je prišlo do napetosti med domačini in priseljenimi indijskimi delavci. Z avtoritarnim vladanjem se je po mnenju kritikov Fidži osamil tako politično kot gospodarsko, s čimer se ne strinjajo njegovi privrženci, ki mu pripisujejo zasluge za razvoj Fidžija in rasno spravo.

Bainimarama zatrjuje, da si želi končati napetosti med avtohtonimi Fidžijci in etničnimi Indijci, ki so botrovale dosedanjim političnim krizam in nemirom.