Slovenski predsednik Borut Pahor je opozoril, da se bo EU v prihodnjem obdobju ukvarjal bolj sam s seboj kot s procesom širitve, a to ne bi smelo ogroziti procesov reform v državah, ki si želijo članstva v EU-ju in zvezi Nato. Po njegovem mnenju bi se morale članice Procesa Brdo-Brioni medsebojno spodbujati ne glede na različne statuse v evroatlantskih integracijah.

"Ne vidim celovite Evropske unije brez vseh držav regije v polnopravnem članstvu. Bo pa treba v prihodnjem obdobju najti notranje moči med nami za medsebojno spodbujanje pri reševanju dvostranskih sporov in izvajanje reform, ki bodo kvalificirale države za članstvo," je Pahor dejal na novinarski konferenci.

Spor Hrvaške in Srbije glede poglavja 23
Zaradi upočasnitve procesa širitve Unije je zaskrbljenost izrazila tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Ob tem je zavrnila trditve, da Hrvaška onemogoča srbska pogajanja o poglavju 23, ki vključuje pravosodje in temeljne pravice. Srbskemu predsedniku Tomislavu Nikoliću je predlagala srečanje predstavnikov obeh držav, na katerem bi razpravljali o nadaljnjih merilih v okviru tega poglavja.

Nikolić ob tem meni, da Hrvaška ne bo mogla upravičiti svojega stališča in da bo Srbija najverjetneje odprla omenjeno poglavje. Kot je še dodal, nekateri hrvaški politiki svoj obstoj upravičujejo prav z napadi na Srbijo, a je izrazil upanje, da bodo ti ostali v manjšini.

Častni gost srečanja je bil italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki je potrdil podporo Italije evroatlantskim integracijam držav jugovzhodne Evrope. Tudi Mattarella je dejal, da EU ne bo celovit, dokler vse države tega dela Evrope ne bodo njene polnopravne članice.

Predsedniki: Politiki imajo odgovornost za gradnjo zaupanja
Predsedniki Albanije, Črne gore, Kosova, Srbije, Makedonije, Hrvaške in Slovenije in člani predsedstva BiH-a so na današnjem srečanju sprejeli tudi skupne sklepe, v katerih so med drugim zapisali, da imajo politiki odgovornost za gradnjo zaupanja v odprtih, iskrenih in neposrednih pogovorih, ne da bi se obremenjevali z zgodovinskimi spori.

Po besedah predsednika predsedstva BiH-a Bakirja Izetbegovića so se dogovorili, da se bodo izogibali izjavam ali potezam, ki bi spodbujale napetosti in ogrožale stabilnost regije. Zavzeli so se tudi za večjo gospodarsko konkurenčnost držav v regiji, kar bi dosegli z zagotovljanjem prostega pretoka ljudi in blaga med državami.