Sama Habulhamid je bila prva ženska študentka, ki je v okviru projekta Habesha februarja prispela v Ciudad de Mexico. Foto: EPA
Sama Habulhamid je bila prva ženska študentka, ki je v okviru projekta Habesha februarja prispela v Ciudad de Mexico. Foto: EPA
Mehiška policija
Nasilju, ki zaradi boja proti preprodaji mamil v zadnjih letih pretresa Mehiko, se je industrijskemu mestu na severu države uspelo v veliki meri izogniti. Foto: Reuters

Silva Hasan Namo, 22-letna študentka, in njen 24-letni mož Jack Mohamed sta marca prispela v industrijsko mesto Aguascalientes na severu države, kjer živita v svojem stanovanju, poroča Guardian.

Hasanova je ena izmed desetih študentov in druga ženska študentka, ki so s pomočjo projekta Habeshe neprofitne istoimenske organizacije z vojnih območij prišli v Mehiko in dobili priložnost ustvariti si novo življenje.

"Želja mojega očeta je bila, da njegovi otroci študiramo. Vendar se je bal moje selitve v Mehiko, saj je verjel, da je to država kriminalcev in marihuane," razlaga Hasanova, ki je bila predtem s svojo družino del 11 milijonov prisilno razseljenih ljudi iz Sirije.

Pred prihodom v Mehiko so z družino živeli v begunskem taborišču v Iraku, kjer so si enoličnost dni razbijali predvsem z gledanjem mehiških nadaljevank, v katerih je Hasanova prišla v stik s španščino, ki pa je sicer še ne govori.

"Predstavljajte si, da ste mrtvi in vam nekdo da čudežno zdravilo. Tako se počutim po prihodu v Mehiko ... kot bi se znova rodila," svojo izkušnjo razlaga Sirka.

V Mehiko je od leta 2014 samostojno prišlo 39 sirskih beguncev, projekt Habesha pa bo število teh nekoliko povišal. Študenti iz projekta se med seboj pogosto družijo, čeprav so med njimi tako Kurdi, suniti, šiiti, alaviti in kristjani; nekateri molijo petkrat na dan, nekateri sploh ne.

"Takšna je bila Sirija pred vojno, vsi smo bili pomešani med seboj," se spominja mož Jack, s katerim sta se s Silvo spoznala in poročila v begunskem taborišču.

Jack in Silva sta muslimana. Odkar sta poročena, Silva v javnosti nosi hidžab. "Sem edina ženska, ki med milijoni Mehičank nosi hidžab, ljudje na ulici me gledajo, a to je za mojo veroizpoved pomembno," razlaga. Začudenim pogledom navkljub se v Mehiki počutita varno.

Mohamed: "Nihče me ne želi ubiti zaradi moje veroizpovedi"
"Če se sam sprehodim do trgovine ob treh zjutraj, je vse dobro, nihče me ne želi ubiti zaradi moje veroizpovedi ali narodnosti. Mafija obstaja v vsaki državi. Nemogoče je primerjati Mehiko s Sirijo ali Irakom, stopnja nevarnosti je bistveno drugačna," Jack opisuje svoje mehiške vtise.

Aguscalientes se je sicer v veliki meri izognil nasilju, ki je zaradi lova na preprodajalce mamil zajelo državo v preteklih letih. Tudi zato se par ne more načuditi raziskavi Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS), ki ocenjuje, da je Mehika takoj za Sirijo druga najbolj smrtonosna država.

Jack Mohamed prizna, da je življenje v Mehiki velik izziv. "Vendar se po štirih letih begunstva kot študent počutim zelo dobro. Spet se počutim normalno," pravi Mohamed.

Ahmedova zgodba
Ahmed Aldabak, 23-letni sunitski Sirec iz Alepa, je najtišji v skupini študentov. Leta 2012 so ga v Alepu zadeli ostrostrelci, a se je pozneje z družino vseeno vrnil v mesto. "Radi imamo Sirijo. Moja družina ne želi oditi, moji stari starši so prestari. Vendar sem preprosto moral sprejeti ponudbo in priti v Mehiko," razlaga Aldabak.

Priznava, da je bil zaskrbljen zaradi nasilnega slovesa Mehike. "Bil sem zelo zaskrbljen, moja družina tudi. Vendar je Alep zelo nevaren, Aguascilientes je v redu," v smehu pove in pokaže brazgotino na prsih, ki mu je ostala od krogle ostrostrelca.

Ko bo končal študij telekomunikacij, se bo vrnil v Sirijo, kjer si želi pomagati obnoviti razrušeno mesto. Preostali o vrnitvi niso prepričani, saj dvomijo, da bo v Siriji še kdaj mirno.

Projekt Habesha
Adrian Melendez, idejni vodja projekta Habesha in odvetnik v mestu Aguascalientes, je nekaj časa delal v nevladni organizaciji v Iraku. Po vrnitvi v Mehiko mu je v dveh letih mehiško vlado uspelo prepričati o izdaji 30 vizumov. Veliko večji izziv pa je bil organizirati dokumente za pot, prepričati univerze o ponudbi mest za študente, pridobiti finance za štipendije in organizirati bivanje, pojasnjuje Melendez.

Za zdaj so trije študenti nastanjeni v Ciudad de Mexicu, sedem pa v Aguscalientesu. Nekaj jih prek sestrskega projekta nameravajo sprejeti tudi v Kostariki.

"Študentom dajemo le najboljše, da bi ustvarili 30 Sircev, ki bodo uspešni na svojih področjih in bodo lahko s svojim delovanjem vplivali na svetovno dogajanje," pravi Mendelez, še poroča Guardian.