Ukrajinski parlament je Donecku in Lugansku podelil poseben status, kar proruskih upornikov ne zadovoljuje. Foto: Reuters
Ukrajinski parlament je Donecku in Lugansku podelil poseben status, kar proruskih upornikov ne zadovoljuje. Foto: Reuters
Proruski uporniki
Proruski uporniki naj bi orožje in podporo dobivali iz Rusije. Foto: EPA
Andrej Purgin
Eden izmed vodij upornikov v doneški pokrajini Purgin novi zakon zavrača. Foto: EPA
Premier Jacenjuk je napovedal obsežno lustracijo. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Ukrajinski parlament je v torek na predlog predsednika Petra Porošenka potrdil zakon, ki regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine podeljuje poseben status in širšo avtonomijo za obdobje treh let. Zakon je del mirovnega načrta za stabilizacijo razmer v vzhodnih regijah, kjer so proruski uporniki razglasili neodvisnost in se zapletli v spopade z ukrajinskimi silami.

Andrej Purgin, eden izmed vodij upornikov v doneški pokrajini, je zavrnil poseben status in Kijevu sporočil, da niso več del Ukrajine. "V Doneškem bazenu bomo uvedli popolno samovlado, ozemlje nima več nobenega opravka z Ukrajino," je dejal namestnik premierja samooklicane ljudske republike Doneck. "Ukrajina lahko sprejme, kakršen koli zakon hoče. A mi z Ukrajino ne načrtujemo nobenega federalizma," je še poudaril.

Novi zakon določa, da se morajo uporniki odpovedati zahtevam po neodvisnosti. Med drugim zakon dopušča tudi uporabo ruskega jezika v državnih ustanovah, regionalnim svetom pa omogoča imenovanje sodnikov in tožilcev. Prav tako bodo smele lokalne oblasti v Donecku in Lugansku krepiti dobre sosedske odnose s sogovorniki v Rusiji.

V pogovoru za BBC je Purgin še dejal, da nimajo načrtov o razvijanju političnih odnosov, federalnih ali kakršnih koli drugih, z Ukrajino. Sam sicer pozdravlja zakona o posebnem statusu in amnestiji za upornike, saj vidi v tem podlago za dialog, vendar se uporniki ne bodo odpovedali želji po povezovanju z Rusijo.

"Prva pozitivna stvar je, da nismo več označeni za teroriste. Drugič, po novem zakonu imamo pravico do zunanjih in politično-gospodarskih odnosov," je Purgin predstavil svoj pogled na zakon, v katerem vidi povabilo k pogajalski mizi. Poudaril je, da je ukrajinski parlament glasoval o zakonu, ki zadeva Ukrajino, medtem ko imajo sami svoj visoki svet za sprejemanje zakonov.

Rusija: Zakon korak v pravo smer
Medtem ko so uporniki izrazili precejšnjo indiferentnost do zakona, pa je zaradi njega Moskva pohvalila Kijev. Gre za "korak v pravo smer", so dejali na zunanjem ministrstvu. Rusija ugotavlja, da zakon "ustreza duhu dogovorov, ki so bili 17. aprila sklenjeni v Ženevi med Rusijo, Ukrajino, ZDA in Evropsko unijo in v Berlinu 2. julija".

V Moskvi pozdravljajo predvsem določbe zakona, "ki bodo varovale pravice do samostojne uporabe jezika" prebivalcev regij Doneck in Lugansk. Ob tem so izrazili tudi pričakovanje, da bosta obe regiji razvili "čezmejno sodelovanje, ki bo poglobilo dobrososedske vezi z ruskimi ozemlji".

"Vse to postavlja temelje za zagon temeljitega procesa prenove ustave v Ukrajini, vključno z začetkom dialoga, ki naj bi prinesel narodno spravo," so še zapisali na ruskem zunanjem ministrstvu. V Moskvi so še opozorili, da bi vsakršna spodkopavanja zakona ali spremembe njegovih bistvenih določb "na jugovzhod Ukrajine znova vrnilo konfrontacijo".

Bruselj zakon pozdravlja
"Naše stališče je, da je Ukrajina izpolnila dogovor iz Minska," je dejala tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton Maja Kocijančič. EU je zakon o avtonomiji in posebnem statusu tako pozdravil. V Bruslju pravijo, da gre za pomemben korak na poti do mirne rešitve ukrajinske krize.

V uradu Ashtonove so pozneje dodali, da Bruselj pričakuje tudi od Rusije in separatistov, da bodo izpolnili obveznosti iz dogovora iz Minska. Te še posebej zadevajo "umik nezakonitih oboroženih skupin, vojaške opreme, borcev in plačancev iz Ukrajine, pa tudi nadzor nad rusko-ukrajinsko mejo, ki ga bo izvajala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi".

"Ukrajina je greznica Evrope"
Purgin je kritiziral tudi Evropo in jo obtožil, da tiho čaka na "etnocid rusko govorečega prebivalstva v Ukrajini". "Ukrajina je najbolj gnila, revna, skorumpirana evropska država. Je greznica Evrope," ni izbiral besed namestnik premierja doneške regije.

V torek sta ukrajinski in evropski parlament ratificirala zgodovinski pridružitveni sporazum, s katerim se je Ukrajina podala na pot približevanja Evropski uniji.

Prav zavrnitev tega sporazuma lani novembra, ki ga ni potrdil odstavljeni predsednik Viktor Janukovič, je pripeljala do množičnih protivladnih protestov in februarske zamenjave oblasti v Kijevu, zaradi česar je izbruhnil upor na vzhodu države, kjer živi rusko govoreča manjšina.

Protest Desnega sektorja
Kot poroča ruska tiskovna agencija Itar tass, proti zakonu o avtonomiji pred poslopjem urada predsednika protestirajo pripadniki skrajno desničarske skupine Desni sektor. Zbralo se je več sto ljudi, ki od predsednika Porošenka zahtevajo, da da veto na zakon o amnestiji in avtonomiji.

Ukrajina z lustracijo
Medtem je ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk napovedal preverjanje zvestobe milijona javnih uslužbencev, tudi v vrstah vlade. Nova zakonodaja naj bi bila namenjena izkoreninjenju koruptivne prakse še iz časov iz odstavljene administracije Janukoviča, poroča Reuters.

V okviru lustracije bodo preverjeni tudi notranje ministrstvo, obveščevalne službe in tožilstvo, napoveduje Jacenjuk. Zakon o lustraciji je parlament v Kijevu sprejel v torek pod pritiskom gibanj in skupin, ki so pomagale zrušiti Janukoviča februarja letos.

V skladu z novim zakonom bodo morali vsi javni uslužbenci, ne glede na položaj, pojasniti izvor svojega premoženja. Če jim to ne bo uspelo, se jim bo lahko prepovedalo opravljanje javne službe za obdobje od petih do desetih let. Poleg tega bodo morali odstopiti tudi vsi, ki so imeli vsaj eno leto kak položaj v državni upravi v obdobju Janukovičeve administracije.

Kaznovani bodo vsi, ki jih bodo spoznali za podpornike proruskih separatistov, in vsi, ki so bili na položaju guvernerja, ministra ali tožilca v obdobju, ko je ukrajinska policija odprla ogenj na protivladne protestnike in ko je bilo v vsega treh dneh ubitih več kot sto ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.