Hkrati se je v Dresdnu na vzhodu Nemčije zbralo tudi več tisoč ljudi na protidemonstracijah proti nestrpnosti do beguncev.

Skupina Pegida - poimenovana po kratici za "Domoljubne Evropejce proti islamizaciji zahodnega sveta" - je v Dresdnu pripravila že devete "ponedeljkove demonstracije". Skupina sicer navadnih državljanov se zavzema za zaostritev politike priseljevanja v Nemčiji, gibanje, ki izvira iz Dresdna, pa je že dobilo več podobnih skupin tudi drugod po Nemčiji.

Prejšnji teden je sicer skupina Pegida na demonstracije v Dresdnu privabila rekordnih 10.000 ljudi, danes se jih je odzvalo še več, 15.000.

Za varnost skrbelo tisoč policistov
Na protestih za več strpnosti pa je pretekli teden protestiralo okoli 9.000 ljudi in tudi danes se jih je zbralo več tisoč - po oceni policije približno 5.600 - za "Dresden brez nacistov" in "Dresden za vse". Da se skupini ne pomešata in da ne bi morda izbruhnili izgredi, skrbi približno 1.000 policistov.

Desničarski ekstremizem v porastu
Porast vzdušja proti priseljencem sicer postaja vse pomembnejša tema nemške politike, še posebej zaradi pritoka velikega števila beguncev, ki so se zatekli v Nemčijo. A nemška policija opaža tudi znaten porast desničarskega ekstremizma v državi in povečanje števila napadov na tujce v času, skupino Pegida pa podpirajo tudi neonacisti in drugi skrajni desničarji.

Kanclerka ostra
Nemška kanclerka Angela Merkel je zato ostro kritizirala Pegido. Kot je dejala, je Nemčija sicer država, v kateri velja svoboda zborovanja, a "nikakor ni prostor za spodbujanje sovraštva". To še posebej velja za dejanja, ki so uperjena proti tistim, ki so v Nemčijo prišli iz drugih držav, je poudarila.

Protestniki ji ugovarjajo, da niso nikakršni nacisti. "Ne želimo poplave iskalcev azila. Ne želimo islamizacije. Želimo ohraniti svojo državo s svojimi vrednotami. Ali je to tako grozno? Smo zaradi tega nacisti? Je zločin, če si domoljub?" je povedal eden izmed protestnikov. V Pegidi poudarjajo, da je večina prosilcev azila pravzaprav ekonomskih migrantov, ki si pač želijo boljšega življenja, niso pa dejansko upravičeni do mednarodne zaščite, ker naj bi jih doma preganjali. Takih naj bi bilo kar 70 odstotkov, trdijo.