Policijska vozila in oklepniki so bili razporejeni ob avtocesti, ki vodi od prestolnice Manama do 30 kilometrov oddaljenega dirkališča, s čimer so omogočili nemoten potek dirke. Veliko bolj napeto je bilo v noči pred dirko, ko so se v vaseh v okolici glavnega mesta mladi protestniki spopadli s policijo.

V nedeljo zgodaj zjutraj so protestniki zaprli nekaj cest, ki vodijo do Maname, in zažigali pnevmatike. Da bi razgnala protestnike, je policija uporabila solzivec, ti pa so odgovorili z metanjem kamenja in molotovk v policiste.

Protestniki vladi očitajo, da dirko izkorišča za mednarodno priznanje in prikrivanje zlorab človekovih pravic v otoški kraljevini, kjer je že več kot 200 let na oblasti sunitska manjšina, medtem ko večino prebivalstva predstavljajo šiiti.

Protesti proti sunitski vladi so se začeli leta 2011 in so jih navdihnile ljudske vstaje v širši okolici. Vodilno vlogo pri protestih igra šiitska opozicija, ki od vlade zahteva demokratične reforme. Tega leta je bila zaradi nasilne zadušitve protestov, v katerih je umrlo okoli 50 ljudi, odpovedana dirka formule 1, a so se dirkači že lani znova vrnili na puščavsko dirkališče.

Reformistični princ sam med jastrebi
Bahrajnski prestolonaslednik princ Salman Al Kalifa zavrača očitke protestnikov, da dirko izkorišča za promocijo svoje vlade in nabiranje političnih točk. Sam zatrjuje, da demokratične reforme potekajo.

"Želim si, da se osredotočimo na tisto, kar je pozitivnega. Gradimo na temeljih, ki jih imamo, in praznujmo ta dogodek z Bahrajnčani, ki so resnično strastni," je dejal novinarjem na dirkališču princ, ki je sicer gonilna sila pogovorov med vlado in glavnimi opozicijskimi skupinami. Prepričan je, da je dirka priložnost za premagovanje nacionalnih razlik.

A princ je očitno osamljen v svojih prizadevanjih za spravo in politične reforme, saj opozicija zatrjuje, da se reforme ne morejo zgoditi brez udeležbe večine najvišjih predstavnikov kraljeve družine. Največjo oviro za preboj iz politične krize naj bi predstavljala trda struja okoli neizvoljenega premierja Šejka Kalife bin Salmana Al Kalife, ki je na čelu vlade od leta 1971.

Kraljeva družina se boji, da bo s popuščanjem zahtevam protestnikom okrnila svojo oblast in bila soočena z novimi zahtevami. Bahrajnski oblasti se tudi ni za bati večjih pritiskov Zahoda.

ZDA namreč v nasprotju z odzivi ob zatiranju ljudskih vstaj v drugih arabskih državah ob zadušitvi protestov v Bahrajnu niso glasneje protestirale, saj monarhija gosti ameriško peto ladjevje, ki predstavlja protiutež grožnji Irana prek Perzijskega zaliva.