V Srbiji bodo izplačali prve odškodnine zapornikom, ki so bili neupravičeno obsojeni na prestajanje zaporne kazni na Golem otoku. Foto: MMC RTV SLO
V Srbiji bodo izplačali prve odškodnine zapornikom, ki so bili neupravičeno obsojeni na prestajanje zaporne kazni na Golem otoku. Foto: MMC RTV SLO

Najnižjo odškodnino, tj.266.000 dinarjev (1.951 evrov), bo prejela ženska, ki je leta 1950 leto dni preživela na Golem otoku, najvišjo odškodnino, dva milijona dinarjev (17.200 evrov), pa bo dobil politični zapornik, ki je bil na Golem otoku zaprt od leta 1949 do leta 1956, to je 2.920 dni.

Neposeljeni otok z le nekaj rastlinja in uvalami je bil po drugi svetovni vojni strah in trepet političnih zapornikov. Po 2. svetovni vojni so ga leta 1946 jugoslovanske oblasti spremenile v strogi zapor, po letu 1948 pa so tja zapirali predvsem informbirojevce oz. tiste, ki so simpatizirali s Stalinom, za rešetkami pa so končali tudi drugi člani Komunistične partije. Ocene števila zapornikov so različne, vse od 15.000 do 40.000, med njimi naj bi bilo okoli 560 Slovencev.

Komisija se je pri izračunu odškodnine opirala na rešitve, ki veljajo za celotno območje, in sicer sedem evrov odškodnine za vsak dan, preživet v zaporu na Golem otoku.

Vabljeni tudi k branju:
Goli otok - pekel sredi Jadrana

Pravico do odškodnine bodo v Srbiji imeli vsi obtoženci, ki so jih že rehabilitirali zaradi neupravičenih obsodb na političnih procesih po drugi svetovni vojni.

V Srbiji so po sprejetju zakona o rehabilitaciji v skoraj petih letih doslej rehabilitirali 1.870 ljudi, posebna komisija pravosodnega ministrstva, ki je delovati začel februarja letos, pa je doslej prejela 190 odškodninskih zahtevkov.