Namestnik kanclerke Merklove v stranki CDU Armin Laschet je prekršil pravilo o molku pred koncem uvodnih pogovorov, kar je razburilo socialdemokrate (SPD). Foto: EPA
Namestnik kanclerke Merklove v stranki CDU Armin Laschet je prekršil pravilo o molku pred koncem uvodnih pogovorov, kar je razburilo socialdemokrate (SPD). Foto: EPA
Angela Merkel in Martin Schulz
Voditelja strank t. i. velike koalicije, Angela Merkel in Martin Schulz, sta se v ponedeljek pogovarjala tudi o politiki Evropske unije. Foto: Reuters
IG Metall
Največji nemški sindikat IG Metall, ki zastopa 3,9 milijona industrijskih delavcev, zahteva zvišanje plač in možnost skrajšanega delovnega časa za zaposlene. Foto: Reuters

Čeprav so se pogajalci sodelujočih strank strinjali, da bo ob koncu vsakega pogajalskega dneva le eden od predstavnikov vsake stranke stopil pred medije in podal izjavo, je v ponedeljek pogajalec CDU-ja Armin Laschet prekršil pravilo in tudi sam spregovoril o dogovoru med strankami glede okoljske politike.

Sicer so že pred Laschetovo izjavo poročali, da so pogajalci opustili cilj o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2020. Tema je bila sicer ena najspornejših točk v propadlih pogajanjih o t. i. jamajški koaliciji med unijo, liberalci in zelenimi.

Laschet je v ponedeljek komentiral, da vnasprotju z jamajško koalicijo glede okoljske politike ni bilo večjih sporov z SPD-jem. Dodal je še, da nameravajo spoštovati pariški podnebni sporazum in da še vedno nameravajo doseči cilj, da bi do leta 2030 zmanjšali količino izpustov za 55 odstotkov.

Čeprav Laschet ni razkril več podrobnosti, pa je njegova izjava razburila socialdemokrate. Vodja poslanske skupine SPD-ja Andrea Nahles je izrazila nezadovoljstvo zaradi uhajanja informacij med pogajanji. Unijo je pozvala, naj preneha tako ravnati, saj spominja na nenehno uhajanje informacij o vmesnih rezultatih pogajanj propadle jamajške koalicije.

Zakon o privabljanju kvalificirane delovne sile
Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na dokument delovnih skupin obeh strank, sta se stranki danes dogovorili o zakonu, po katerem bodo v Nemčijo privabljali kvalificirano delovno silo. Priseljevanje je sicer ena bolj občutljivih tem na pogajanjih med strankama.

CSU zavrača dvig davka za premožne
V ponedeljek so bile sicer vidne tudi prve večje razlike med morebitnimi koalicijskimi partnerji. Težave so nastale pri davčni politiki, o kateri bodo razpravljali tudi danes. CSU namreč zavrača zahtevo SPD-ja glede postopnega dviga davčne stopnje za velike zaslužkarje z 42 na 45 odstotkov.

Sicer je notranji minister Bavarske Joachim Hermann izrazil optimizem glede pogajanj, saj po njegovem mnenju vse dobro napreduje. Brez razkritja kakšnih podrobnosti je pojasnil, da morajo premagati še nekaj ovir, a da je ozračje pozitivno. Uvodna pogajanja se bodo sicer končala v četrtek zvečer.

Delovne skupine strank nameravajo danes končati prvi krog pogovorov na vseh področjih. Vzporedno s srečanji delovnih skupin vodje strank Angela Merkel (CDU), Horst Seehofer (CSU) in Martin Schulz (SPD) razpravljajo o rezultatih dela delovnih skupin.

Merklova in Schulz sta se v ponedeljek po poročanju Financial Timesa na ločenem sestanku pogovarjala o prihodnosti evropske politike. V SPD-ju zagovarjajo idejo skupnega proračuna in ustanovitev finančnega ministrstva Evropske unije, do česar pa naj bi bili skeptični predvsem v CSU-ju.

Stavka v industrijskem sektorju
Medtem nemški industrijski delavci drugi dan zapored nadaljujejo stavko. V ponedeljek je orodje odložilo 15.000 delavcev, danes se jim je pridružilo še več deset tisoč kolegov iz več kot 80 podjetij, med drugim Porsche, Siemens in Thyssenkrupp.

Mnogi so se udeležili shodov pred sedeži podjetij. Tovrstne nekajurne stavke za zvišanje plač v določenih sektorjih so v Nemčiji pogoste, zgodile so se tudi leta 2015 in 2016, poroča Reuters.

Največji nemški sindikat IG Metall, ki predstavlja 3,9 milijona delavcev, za zaposlene zahteva šestodstotno zvišanje plač. Sindikat je zagrozil, da bo v primeru neupoštevanja zahtev stavke z nekaj ur na dan razširil na večdnevne stavke v celotnem sektorju.

Možnost krajšega delovnega časa za dve leti
Za zaposlene v kovinarskem in elektronskem sektorju sindikat zahteva tudi možnost skrajšanja delovnega časa na 28 ur tedensko za obdobje največ dveh let, po katerem bi se lahko delavci vrnili na polni delovni čas, torej 35 ur tedensko. Dvoletno obdobje krajšega delovnega časa naj bi bilo namenjeno predvsem izmenskim delavcem in tistim, ki morajo skrbeti za svoje otroke ali starejše sorodnike.

Združenja delodajalcev so pred uradnim začetkom pogajanj delavcem ponudila dvoodstotno zvišanje plač, niso pa privolili v možnost skrajšanega delovnega časa. Uradna pogajanja med delodajalci in sindikatom se bodo v več nemških zveznih deželah začela v četrtek.